O stripih v naših medijih....

[ninel]

Črnobeli Kafka
Pia Nikolič

Septembra smo izpod tiskarskih valjev v najemu Foruma Ljubljana dobili nov prevod ene od svetovnih književnih klasik v stripu. Ja, dobili smo ga prav od tiste organizacije, ki tiska tudi v Angoulêmu nagrajeni pro-zine ali - če hočete - trenutno skoraj edino slovensko stripovsko revijo Stripburger. Od institucije, ki je nastanjena v prostorih Metelkove 6, kjer ima tudi najbogatejšo javno stripovsko knjižnico v Sloveniji. Torej, gre za eno izmed tistih nevladnih organizacij, ki jo želi Ministrstvo za kulturo januarja protipravno deložirati. Kljub temu da je še septembra izdala novo izjemno pridobitev na področju prevodnega stripa v Sloveniji.

Danes bo govora o stripu Kafka, poimenovanem po avtorju zgodb, ki so ameriškemu striparju Petru Kupru služile za predlogo. Večina stripov, zbranih v Kafka: zbirka kratkih zgodb, so zgodbe, ki ne bi smele preživeti. Pisatelj Franz Kafka je namreč pred svojo smrtjo prijatelju in izvršitelju oporoke, Maxu Brodu, zabičal, naj njegove neobjavljene zgodbe zažge. K sreči Max Franza ni poslušal. Če bi ga, bi bil tudi Kuprov stripovski integral precej manj obsežen.

Delo Petra Kupra se s tem prevodom v slovenščini prvič predstavlja v albumski obliki. Njegove krajše, nekajstranske barvne karikaturistične stripe smo sicer že lahko brali v reviji Stripburger. Tisti stripi so bili povsem drugačni od Kafke. Vsebinsko so se nanašali na aktualne družbenopolitične komentarje. Kvadratki so bili polni besedila in detajlov, praznega prostora praktično ni bilo videti. Avtor je s humorjem predvsem vsakič znova jasno pokazal svoje nasprotovanje predsedniku Donaldu Trumpu. Malo manj kritične stripe pa je v preteklosti že risal za revije, kot so The New Yorker, Mad in Spy vs. Spy. Vseeno sta kritičnost in političnost stalnici njegovega stripovskega ustvarjanja. Leta 1979 je na primer soustanovil politično angažirano stripovsko revijo World War III Illustrated, pri kateri je še danes član uredništva. S prerisovanjem Kafke v strip pa se je prvič srečal, ko je v ta medij preobrazil njegovo zgodbo Preobrazba.

Kuper se je nad Kafko menda navdušil zaradi njegovega humorja, zato je leta 1988 tudi začel s prevajanjem njegovih del v strip. Dejstvo, da je Kafka pri komaj štiridesetih letih umrl zaradi tuberkuloze, gotovo ni najbolj smešno. Razen če nanj gledamo s stališča nove koronaresničnosti. Kajti njegove zgodbe so, tako kot njegova smrt zaradi nalezljive pljučne bolezni, danes še kako aktualne.

V času brezštevilnih samoizolacij in individualizacije posameznikovega obstoja se namreč veliko govori o drugem valu izničevanja skupnosti. A skupnost kot taka se je začela krhati že z rojstvom meščanskih okolij, v katerih so v primerjavi z vasjo socialne vezi šibkejše. Trenutno stanje je torej zgolj potenciranje teženj meščanskega okolja, ki jim je dodan še strah pred bližajočo se pogubo in celo zakonsko omejevanje števila stikov. Ko individuum torej naenkrat ostane povsem sam, individualni eksistencialni problemi še lažje obvladajo njegove misli. Prav s tem se v svojih delih ukvarjata Kafka in Kuper. Zgodbe protagonistov so zato večinoma sestavljene iz njihovih notranjih monologov.

Kafkov simbolni jezik, združen s Kuprovo metaforično risbo, se tako v zgodbah poigrava z vprašanji vseobsegajočega paranoidnega strahu, razredne neenakosti in nepravičnosti, nepremišljenosti črednega nagona, večnega gona za nedosegljivim, prioritet lastnega preživetja, usmiljenja do revežev, želje po prepoznavnosti, nezadovoljstva s samim seboj, krhkosti in nepredvidljivosti življenja in podobnega. Skratka z vsem, kar človeka žene in straši oziroma s čimer se v tesnobnih mislih ukvarja.

Vse prej omenjene tematike se skladajo z umetnostjo časa, v katerem je živel Franz Kafka. Tik pred njegovo smrtjo se je nemški ekspresionizem namreč dokončno razcvetel. S tem v mislih naj bi se Kuper lotil razmisleka o likovni podobi stripovskega albuma Kafka. Želel ga je približati nemškemu ekspresionizmu, ki je svoj polni razcvet dosegel malo pred Kafkovo smrtjo. Vplive ekspresionizma lahko opazimo v geometrijsko pravilnih potezah posameznih likov ter enakovredni uporabi črne in bele barve na posameznih monokromnih ploščinskih enotah. Ta učinek je dosegel s tehniko praskanke. Papir je prevlekel s kredo in črnim tušem. Na to plast pa je potem risal ali jo spraskal do te mere, da je ustvaril videz lesoreza.

Ekspresionistični videz je še dopolnil z minimalno rabo oglatih in črnih govornih oblačkov. Pripovedno besedilo pa je povečini umestil tako, da je videti, kot da je bilo naknadno kolažirano v sliko. Vtis ekspresionizma seva tudi skozi razporeditev besedila v tekstovne enote, ki ga lahko primerjamo s konstruktivistično poezijo. Razbite besedilne enote so večkrat, posebej očitno pa v kratkem stripu Brlog, postavljene tako, da je vseeno, v katero smer jih beremo. S tem avtor ruši predvideno branje od leve proti desni in od zgoraj navzdol. A kljub naključnemu branju besedilnih enot zgodba ne trpi. Večinoma so na tak način prikazane misli. Z raznolikimi možnostmi branja pa avtor dopušča, da jim sledimo neurejeno, tako kot nam misli sicer begajo po glavi sem ter tja. V zgodbi Brlog s tem paranoidno vzdušje le še potencira.

Nekaj povsem drugega se zgodi v stripu Drevesa, v katerem besedilo in slika non sequitur stojita vsak zase. S čimer Peter Kuper samo izkazuje raznovrstnost svojega načina ustvarjanja. Vsak strip je kljub podobnemu videzu vendarle narejen malo drugače. Tako lahko na primer v najdaljšem stripu zbirke, V kazenski koloniji, vidimo verjetno edino direktno referenco na znano osebnost. Ponosni in v svoj prav zagledani poveljnik, ki nazadnje pade kot žrtev lastne neumnosti, je sumljivo podoben Donaldu Trumpu, ki ga - kot smo že omenili - avtor nima ravno v čislih.

Peter Kuper je torej iz kratkih zgodb Franza Kafka potegnil zgolj njihovo srž. Uporabil je nekaj direktnih citatov iz njegovih del in jih s podobami strnil v nekaj povednih strani. Mimogrede, prevajalec Bojan Albahari je uporabil najsodobnejši slovenski prevod Kafkovih del izpod prstov Štefana Vevarja.

Kafka Petra Kuperja se torej po zahtevnosti lahko primerja z branjem Kafkovih originalov. Verjetno najbolj razumljivo tistim, katerih čelni reženj in z njim abstraktno mišljenje sta se že dodobra razvila. Nikakor ne sodi med tiste stripe, po katerih posegajo srednješolci, ker bi radi zajahali “linijo najmanjšega upora”. Takšni bralci naj v roke raje vzamejo Kafkovo biografijo, kot se je je lotil Robert Crumb.

[ninel]

Recenzija dveh stripov in ene knjige:

Znamenitni, Nepozabne in Reformatorji
http://booknjiga.com/2020/11/08/znameni ... ormatorji/

[ninel]

Intervju z Martinom Ramovšem:
Kantavtorske kvante: "Hribovske balade" Ramoveševih
http://www.sigic.si/kantavtorske-kvante ... ZP4gG_-VJ4

[ninel]

Dajmo, Dalmatin, drži vaservago ali reformatorji dobijo svoj strip
https://www.rtvslo.si/kultura/dajmo-dal ... rip/542316
M. K.
14. november 2020 ob 14:43
Ljubljana - MMC RTV SLO

Zgodba o tem, kako so nam veliki ljudje v resnici povsem podobni
Danes sprejemamo prvo slovensko slovnico in Dalmatinov prevod Biblije kot skoraj nekaj samoumevnega, a pot, ki je pripeljala
do teh prelomnih del v 16. stoletju, ni bila lahka, polna zapletov, ki so terjali vizijo in pogum. To je bilo napeto obdobje, vredno
prave stripovske pripovedi. Ob nedavnem dnevu reformacije je pomembno poglavje slovenske kulturne zgodovine dobilo svoj strip.
Delo Reformatorji v stripu podpisuje Boštjan Gorenc – Pižama, ilustriral ga je Jaka Vukotič, strokovno oporo pa jima je zagotavljal
dr. Kozma Ahačič, ki je tudi avtor spremne besede. Ob 500-letnici rojstva Adama Bohoriča je knjigo izdala založba Škrateljc.

Zgodba o pubertetniški dobi slovenskega knjižnega jezika
“Reformatorji v stripu so odgovor na to, kako lahko spremenimo svet, kako lahko ustvarjamo pomembne mejnike za življenje vseh
– in kako so nam veliki ljudje v resnici povsem podobni. Celo če so živeli več sto let pred nami," pravi Ahačič, eden naših osrednjih
poznavalcev obdobja reformacije in reformatorskih zapisov. "Hkrati pa je ta strip tudi poročilo o pubertetniški dobi slovenskega
knjižnega jezika. O času, ko se je slovenski knjižni jezik že rodil, ni pa še povsem odrastel. V odraslo dobo sta ga namreč popeljali
prav knjigi, na nastanek katerih se strip osredotoča: Biblija Jurija Dalmatina in slovnica Adama Bohoriča. Če je bil prevod celotne
Biblije za slovenski knjižni jezik matura, potem je bila slovnica Adama Bohoriča maturitetno spričevalo,” dodaja.

Utiranje poti, ki je pripeljala do današnje slovenščine
Reformatorji v stripu nadaljujejo zgodbo, ki se je začela s projektom Cankar v stripu. Kot pravi Boštjan Gorenc, bi pričujoča stripovska
zgodba lahko zavila v več smeri. "Toda ko je Jaka izrisal prvo poglavje, me je navihana lahkotnost risbe, ki je vseeno vseskozi ostajala
zvesta obdobju reformacije, navdihnila za šaljiv in parodičen pristop, ki vseeno spoštuje izvirno snov. Upam, da vam je kratkočasno
predstavila utiranje poti, ki je pripeljala do slovenščine, kakršno poznamo danes."

Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in drugi reformatorji so ustvarjali v času, polnem zanikovanja znanja. Če se lahko torej kaj naučimo
iz zgodbe reformatorjev, je Pižama pred časom dejal za Televizijo Slovenija, je to, da moramo ostati neomajni, da se trudimo, da
postanemo veleomikani in pokažemo osebno odgovornost, ki so jo propagirali, z njo pa pomagamo celotni družbi.

[ninel]

Intervju z Gašperjem Kranjcem:

"Slovence vidim kot hobite: radi imamo svoje vrtove,
radi se poveselimo, spreminjamo pa se počasi"
https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/ ... hNFc6GSd-M

[Poli 78]

Načeloma sodi v ta topic...

Prejšnjo sredo 25. 11. 2020 je bil pri Godlerju v Milijonarju zbiralec stripov, predvsem Bonellije je omenil, da zbira, Nenad Selakovič iz Ljubljane.

[ninel]

A je bilo kakšno vprašanje s področja stripa?
Enkrat je bilo na Jokerju vprašanje za 7000 evrov, kdo riše Diarejo.
In tip je, jasno, narobe odgovoril, da je to Marko Kočevar.

[Poli 78]

A, točno, to sem pa gledal. Ne, tokrat mislim, da ne. Ga je pa Godler vprašal, koliko so kaj ti stripi vredni (ali nekaj podobnega) in je rekel, da ne sme povedati, da žena ne sliši... (kako znano), no, potem pa je rekel, da lahko med 50 in 100 €. Torej kupuje Libellus bi rekel (če je imel Bonellije v mislih), ali pa morda zbira stare ZS/LMS.

[BuDi]

Ker je bila danes predvajana kopija na ravni piratske videokasete iz 1987... sem samo 99,9% da je to Nick Rider.

[ninel]

Recenzija Ekstremnih športov:
Grdi, umazani, hudobni (in neznansko neumni)
http://www.ludliteratura.si/kritika-kom ... HFexpwpThY

[BuDi]

Big Joco predstavlja zbirko na VTV:

https://m.facebook.com/story.php?story_ ... 2517034102

[jang]

Lepo za videt stripe....o povedanem bi pa lahko tule debatiral... pomoje je kolekcij okoli 10.000 kar nekaj v sloveniji. Pa vsaka je verjetno malo drugačna...recimo tale je v glavnem bonelli in af, ima tudi italijanske...
Corto ima dodane mange in BD, pa precej manj bonellija... jaz sem se že kmalu odločil da samo stripi v ex-yu jezikih ( pa brez cirilice), štartal sem isto z bonelijem, potem sm dodajal bd, zdaj še ameriške...imam pa precej manj Alan Forda kot Big Joco, ker minikoli ni pretirano sedel in jih kot mulo nisem kupoval sem se znebil vseh Vjestnikovih, pa slovenskih itd. Klasik od SA mi čisto zadošča, škoda da ni priključil do borgisa

[BuDi]

Lepo za videt stripe....o povedanem bi pa lahko tule debatiral...

1.) zbiratelji stripov so čudni.
2.) voditelj ni mel pojma kaj bi spraševal 10 minut, ker mu je po treh minutah zmanjkalo vprašanj
3.) kamerman ni vedel kaj bi posnel.
4.) zbiratelji stripov so čudni IN živijo v preteklosti.

[jang]

Lepo za videt stripe....o povedanem bi pa lahko tule debatiral...

1.) zbiratelji stripov so čudni.
2.) voditelj ni mel pojma kaj bi spraševal 10 minut, ker mu je po treh minutah zmanjkalo vprašanj
3.) kamerman ni vedel kaj bi posnel.
4.) zbiratelji stripov so čudni IN živijo v preteklosti.

1.) ma dobro to je njegova pravica da tako misli...sej malo pa itak smo premaknjeni, namesto dobrega BMW-ja in zlatega lanca raje za papir zapravljamo
2.) ja težko je vodit pogovor če se ne spoznaš na temo, vprašanja so standardna. pa saj prispevka niso gledali samo poznavalci, za laike je bilo zanimivo verjetno
4.) ne bi rekel da živimo v preteklosti, mislim da bolj se spominjamo preteklosti in jo poskušamo ohranjati. kar se stripov tiče je izdaj in dogodkov več kot včasih, bolj je to pomoje da smo bli mlajši

[Poli 78]

Danes smo še prenatrpani s stripi, vsega je dejansko preveč, saj kdo pa je nekoč kupoval in kupoval stripe, brez da bi jih sploh prebral (ne mislim samo na tiste zbiratelje, ki zbirajo zaradi samega zbiranja, ampak na to, da pri toliko izdajah letno niti nimaš časa vsega prebrati, če imaš še kakšen drug hobi in obveznosti).
Da smo pa zbiratelji in bralci stripov malo čudni, pa mislim, da res ni neka skrivnost. Verjetno za večino izven stripovskega sveta, včasih pa še drug drugemu.
Mi je bilo pa všeč, da je priznal, kako Zagorja tudi brati ne more več. "Tradicionalistom" na teh prostorih so šli verjetno kar lase pokonci.
Škoda, da se ni še malo vrgel v BD, ameriške (ne superjunaške) in južnoameriške stripe in mango, kot tudi ostale italijanske avtorje, španske, sigurno bi našel kaj zase, saj obstaja še prevelik in preširok svet izven Bonellija. A tu smo spet pri zasutosti z vsem, času, ki si ga je potrebno vzeti, pa vsaj pri meni je tako, da več kot naenkrat nabavim, teže se odločim za branje. Laže mi je, če nabavim samo en ali dva stripa na enkrat, a kaj, ko imamo toliko akcij, festivalov, sejmov, kjer se bistveno ugodneje nabavi stripe, kot za redno ceno.

Se mi pa zdi, da se je voditelj kar lepo trudil voditi razgovor, v neke detalje pa verjetno tudi nima smisla iti, saj povprečnega gledalca (ki pozna Mustra in Miki Miško), kaj takšnega niti ne zanima. Razen, če ni kakšen "juicy" detajl.