Nedelo 3.avgusta 2008
Stran 21, Kultura
Vojko Urbančič
Med ulico in makrobiotiko
Članki o stripu v naših časopisih
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
-
Janez Novak
- Posts: 120
- Joined: 30.07.2008 23:50:19
4.8.2008 -
Božo Kos o svojem otroštvu.
Naša žena, avgust 2008.
Linka ne najdem, je pa tukaj nekaj o njem:
http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustr ... zo_kos.htm
Vir: www.stripi.si
Božo Kos o svojem otroštvu.
Naša žena, avgust 2008.
Linka ne najdem, je pa tukaj nekaj o njem:
http://www.zupca.net/dnevna_soba/ilustr ... zo_kos.htm
Vir: www.stripi.si
-
Janez Novak
- Posts: 120
- Joined: 30.07.2008 23:50:19
Vsakodnevna tiskana verzija Žurnal24
Žurko avtor by Matej Kovačič
Še avtorjeva spletna stran !
http://www.matejkovacic.com/
Žurko avtor by Matej Kovačič
Še avtorjeva spletna stran !
http://www.matejkovacic.com/
Odstrani se pošast!
vir: rtvslo.siAmeriška predsedniška kandidata sta razkrila svoje najljubše junake v popularni kulturi, od superjunakov do najljubših serij.
Tako sta v intervjuju za revijo Entertainment Weekly razkrila svoje najljubše junake z nadnaravnimi močmi. McCainov najljubši je temačni Batman, Obama pa se ni mogel odločiti med dvema: Batmanom in Spider-Manom. Po njegovem mnenju namreč oba junaka čutita nekakšen notranji nemir in sta zato bolj kompleksna.
-
Bob Rock
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1840
- Joined: 21.01.2005 19:46:00
- Location: New York (no saj v bistvu je Ljubljana)
Zaskrbljujoče. Veliko bolje bi se počutil, če bi bodoči ameriški predsednik bral Zagorja.BuDi wrote:vir: rtvslo.siAmeriška predsedniška kandidata sta razkrila svoje najljubše junake v popularni kulturi, od superjunakov do najljubših serij.
Tako sta v intervjuju za revijo Entertainment Weekly razkrila svoje najljubše junake z nadnaravnimi močmi. McCainov najljubši je temačni Batman, Obama pa se ni mogel odločiti med dvema: Batmanom in Spider-Manom. Po njegovem mnenju namreč oba junaka čutita nekakšen notranji nemir in sta zato bolj kompleksna.
Nedelo, 17.8.08., na kavi z Nedelom na strani 21
Striparji smo kot zbiralci prtičkov.
Intervju z Matjažem Bertoncljem.
Predstavi tudi prvi ženski stripovski album pri nas, Mikser avtorice Andreje Kocjan.
Matjaž, čestitam ti, ker si še vedno brez droge današnjega časa-mobilni telefon
Striparji smo kot zbiralci prtičkov.
Intervju z Matjažem Bertoncljem.
Predstavi tudi prvi ženski stripovski album pri nas, Mikser avtorice Andreje Kocjan.
Matjaž, čestitam ti, ker si še vedno brez droge današnjega časa-mobilni telefon
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
ninel wrote:še nedelov link:
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/Nedelo
Še prepastirano, ker teksti ponavadi zginejo.
Striparji smo kot zbiralci prtičkov
Matjaž Bertoncelj
Eppur si muove je naslov prvega stripa v zbirki Strip, ki je delo Matjaža Bertonclja, izraz pa si lahko sposodimo tudi za opis stripovskega dogajanja v Sloveniji. O njem Bertoncelj, ilustrator in stripar, zaposlen kot računalniški programer, govori s kančkom pesimizma, a hkrati ne skriva velikih upov in načrtov. Pred kratkim je namreč pri Založbi Društva Apokalipsa izšel prvi ženski stripovski album pri nas, Mikser avtorice Andreje Kocjan. Likovna pedagoginja s Krasa je v svoji zbirki razgalila žensko dušo in spregovorila o lepih plateh življenja, kot sta ljubezen in partnerstvo, enako iskreno in čustveno pa tudi o grenkih izkušnjah spontanega splava. Bertoncelj, urednik zbirke, ki je verjetno še zadnji Slovenec brez mobilnega telefona, je namesto novopečene mamice predstavil njeno delo in svoje poglede na strip.
V kakšni kondiciji je stripovska scena pri nas?
Kot totalna subkultura: striparji in bralci stripa smo kot zbiralci znamk ali prtičkov. Zdi pa se, da se stvari premikajo in je bolje kot pred leti; pojavil se je založnik v Celju, ki izdaja revijo Strip Bumerang, v Murglah imamo prvo striparnico, dobili smo prvi ženski stripovski album.
V čem se ženski strip razlikuje od moškega? Kako bi opisali album Andreje Kocjan?
Njena zbirka stripov, nastalih v obdobju od leta 2000 do 2006, je avtobiografska in zato zelo osebna, razmišljujoča. Zgodba je mestoma podana dnevniško in govori o stvareh, ki se dogajajo samo ženskam, kot sta nosečnost in porod. Avtorica tudi ne skriva svojih osebnih razmišljanj in čustev, kar recimo moški striparji zakrinkajo v »mačo« obnašanje in svoja čustva izražajo z vihtenjem orožja ter se zatekajo v eskapizem. Slikovno pa se je avtorica naslonila na podobe alternativnega stripa – sebe upodablja karikaturistično, v podobi dekleta, ki pohajkuje. Likovno so njeni stripi zelo raznoliki. Uporablja več slogov in tehnik, kolaž, skico, čopiče, rastre, računalniško dodelavo.
Lahko rečeva, da ima album Kocjanove odprt konec in daje občutek, da gre življenje naprej. Ko pride bralec do konca, si zaželi nadaljevanja.
Ja, zgodba se nadaljuje, mogoče res pride še nadaljevanje. V stripu se čuti avtoričino zavedanje, da se ljudje spreminjamo. Stripi iz začetnega obdobja so bolj zgoščeni, strožji, na koncu pa opazimo lahkotno popuščanje, pomembno je družinsko ozračje, splošno počutje, rešitev eksistenčnih vprašanj in dilem in, ja, življenje gre naprej.
Mikser je druga izdaja v zbirki Strip, izšla je po štirih letih od vašega prvega albuma Eppur si muove. Kakšni so vaši uredniški načrti z izdajanjem stripov?
Mišljeno je bilo, da bi vsako leto izšel en album, ampak to je seveda odvisno od denarja. Problem je tudi, da je težko dobiti avtorje, ki imajo več kot zgolj nekaj kratkih stripov in niso usmerjeni v klasični strip. Na Apokalipsi si namreč želimo širiti obzorja in bi radi dali prednost novim stripovskim tokovom.
Mislite, da se bo tako kot mediji in knjige strip v prihodnosti preselil na internet in ga ne bo več mogoče najti v fizični obliki?
Knjižne oblike bodo ostale, vprašanje je samo, kakšne bodo naklade. Res pa je, da je internet uporaben in poceni medij, s katerim lahko veliko pokažeš. Ponuja tudi dodatne možnosti. Recimo dodajanje animacij slikam, ko se s klikom na miško odpirajo dodatne slikice ali kakšni učinki. Ampak strip v interaktivnosti ne more konkurirati računalniškim igricam.
Kako pa je računalnik spremenil način ustvarjanja stripa?
Računalnik se veliko uporablja, predvsem za skeniranje, končno obdelavo in pri koloriranju, za risanje pa ni tako primeren. Konec 80. let so se pojavila računalniška risarska orodja, ampak po začetnem navdušenju so ustvarjalci spoznali, da je risanje z miško hladno, in so se vrnili k svinčnikom in tušem. Občutka, ki nastane pri povezavi glava–roka–papir, se ne da primerjati z manj osebnimi računalniškimi pomagali. Tehnologija sicer napreduje, risalne grafične table postajajo vse boljše in ponujajo čedalje več možnosti, ampak klasični način bo ostal.
Koliko časa porabite za stran stripa?
Približno pet do šest ur. Problem nastane, kadar zaradi drugih obveznosti ne morem risati vsak dan in padem iz ritma. Ampak ko me zgrabi, potem me drži. Pripravljen imam že nov material in si želim, da bi nam kmalu uspelo natisniti nov strip, a naj to ostane skrivnost.
Je pri vas v glavi najprej slika ali besedilo?
Meni se slike večinoma prikažejo v tekstu. Najprej zgodba in potem slika.
Dober strip pa je verjetno enakovredna kombinacija obojega …
Veliko komercialnih stripov ima zelo dobro sliko in blazno slabe tekste. To je podobno holivudskim filmom, ki so zelo dovršeno posneti, imajo čudovite učinke, dobre igralce in neumno zgodbo s še bolj neumnim koncem. Prilagojeni so množičnemu okusu in pomembno je, da je ob koncu filma zadovoljna cela družina, od najmanjšega mulca do babice. Alternativni stripi, med katere bi lahko uvrstili tudi album Mikser, pa pretežno izhajajo iz dobre zgodbe in imajo manj izdelano, a bolj skicozno, samosvojo in eksperimentalno risbo. Šolani, komercialni avtorji so pravi mojstri risbe, obvladajo podajanje pravilne anatomije, filmično montažo, kadriranje, ampak velikokrat jim manjka tiste samosvojosti in nekonvencionalnosti zgodb alternativnih striparskih ustvarjalcev.
Alternativno je vsekakor tudi življenje brez mobilnega telefona. Kako vam uspeva?
Čisto preprosto. Življenje je brez stresa. Čeprav imam čedalje več težav, pa jih še ni toliko, da bi si mobilni telefon želel in si ga priskrbel. Zadnji človek na svetu bom brez mobilnika. Celo Bušmani v Kalahariju ga imajo (smeh). Sicer jim ne dela, ker ni oddajnika, ampak jim je všeč. Verjetno bi, če bi ga dobil, začel čvekati in bi bili stroški grozno visoki. Recimo, da raje rišem (smeh).
Jerneja Grmadnik besedilo Iva Gruden fotografija
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Sandi Buh, zbiralec in prodajalec stripov
Strip se vrača v Slovenijo
Indirekt, 22.08.2008
V ljubljanskem trgovskem mini centru Murgle je skrita prva slovenska knjigarna s stripi, Strip.art.nica, ki jo vodi Sandi Buh.
Ljudje sploh še berejo stripe?
Čedalje bolj. Običajno je tako, da se določene vrednote izgubljajo, nato pa se čez čas spet pojavijo. Podobno je s stripom. Dolga leta je bil v veliki krizi, sedaj pa se počasi vrača. Tudi v Sloveniji se je že začelo dogajati. Dolgo so se v strip vtikali ljudje, ki so bili zgolj njegovi ljubitelji, zato so stopali v posel brez denarja, brez tržnih idej, misleč, da je dovolj, če vedo, da obstaja veliko ljubiteljev stripov. Sedaj pa se v posel vključujejo ljudje, ki imajo denar in jim strip ne pomeni ničesar drugega kot posel, zato se zadeve premikajo naprej.
Se lahko proda toliko stripov, da je to dober biznis? Se da to izračunati?
Da. Za poslovneže je važen dobiček in oni to zlahka izračunajo. Strip je na slovenskem trgu životaril samo zato, ker smo se ga lotevali iz neke nostalgične ljubezni. O poslu pa nihče ni imel pojma. Sedaj se pričakuje, da bomo v šestih mesecih dobili nove strip albume.
Lahko poveš, za kakšne stripe gre?
Žal o tem ne smem govoriti, ker gre za poslovno skrivnost. Gre pa za stripe, ki so namenjeni ciljni skupini od otrok do starejših občanov.
Včasih je veljalo, da pridni fantje berejo knjige, poredni pa stripe. Strip je vedno veljal za nekaj marginalnega, v šolah so jih celo prepovedovali. Je to vzrok za upad branosti stripov?
Res je, da so strip včasih strogo prepovedovali, sedaj pa rišejo učbenike v stripih, ker je treba snov podajati v čim lažji in razumljivejši obliki. Zanimivo bi bilo slišati mnenje učiteljev, ki so včasih prepovedovali stripe, sedaj pa se sistem učenja kroji po stripovski logiki. Zdaj je celo tako, da se otrokom ponuja stripe v roke samo zato, da bi se jih spravilo stran od računalnikov.
Ampak stripov ne berejo samo otroci. Tudi v vaši trgovini so otroci v manjšini.
Kar ti je všeč, ti je pač všeč vse življenje.
Omenil si, da se pripravlja nov slovenski strip. Kakšne so možnosti, da postane hit, kot so bili na primer Zvitorepec, ki se je prodajal v 60.000 izvodih, Magna Purga, Diareja?
Slovenci imamo zelo bogato stripovsko zgodovino, res pa je tudi, da to bogastvo poznajo le redki. V Sloveniji nikoli nismo imeli neke stripovske širine. Bolj smo padali na zmarginalizirane stvari. Tudi danes, ko ves svet požira stripe mango, jih v Sloveniji praktično nimamo. To je smešno. Ko stopiš čez mejo, je mang na tone. Včasih se vprašam, kako je to sploh mogoče, ko Slovenci negiramo vse tisto, kar uporablja ves svet.
Kljub temu smo prvi slovenski strip dobili že leta 1927 z Milkom Bambičem.
Res je, on je bil prvi. Strip v Sloveniji ima bogato zgodovino. Tu ni dileme. Spomnimo se samo Nedeljskega dnevnika ali TT. Stripi so bili vedno prisotni v slovenskih časopisih, potem pa je šla zadeva po svoje.
Je strip v Sloveniji zamrl, ko je nehal izhajati Zabavnik?
Takrat je bil strip že na pol poti, da izgine. Zabavnik je bil bolj didaktična revija, ki je vsebovala tudi strip. V Srbiji izhaja še vedno, kar pomeni, da se prodaja.
Spet se je pojavila tudi Stripoteka?
Da, med vojno je vse "crknilo", potem pa so zadeve začele spet normalno funkcionirati. Stripoteka je takrat ugasnila s številko 936 in po osmih letih na novo izšla s številko 937. Sedaj smo že pri številki 1044, čeprav se ne prodaja prav idealno. Največji očitki so, da je tiskana na preslabem papirju, poleg tega pa nekateri niso navdušeni niti nad izborom stripov. Sicer pa je tako, ko bralci kupijo nek strip, ki ni drag, se pritožujejo nad slabim tiskom, ko pa obstaja neka dražja revija, tiskana na dobrem papirju, se pritožujejo nad ceno.
Zakaj se v učnih programih ne govori o stripu? Uči se o prvem romanu, črtici, sonetu, o stripu pa ne.
Mislim, da vsaka stvar rabi nekaj časa, da se jo nekam umesti.
Koliko resnice je v mitu, da sta se Tito in Stalin sprla zaradi stripov, ker naj bi v obdobju informbiroja Stalin Titu naročil, da morajo v Jugoslaviji prenehati objavljati stripe, Tito pa mu je zabrusil: "Ne, mi bomo objavljali stripe, ne glede na to, kaj si ti misliš o tem!"
Ne vem. Mislim, da je v tej zgodbi preveč čejev. Res pa je, da je Stalin takrat odklanjal vse, kar je dišalo po Ameriki. Bolj bi verjel, da je bil strip temelj spora v paketu skupaj z glasbo, pijačo in drugimi zahodnjaškimi produkti. Saj Jugoslavija je bila odprta država.
Jugoslavija je bila stripovska meka ...
Pa ne samo to, saj ni bilo benda, ki ga pri nas nismo poznali.
Zakaj je bil v Jugoslaviji strip tako zelo popularen?
Morda zaradi mentalitete. Če samo pogledamo stripe, smo bili glede okusa zelo podobni Italijanom, Turkom, Brazilcem.
Kje pa je trenutna stripovska meka?
V Franciji in Belgiji. To ni normalno. Tam se stripi prodajajo v dnevnih izdajah, in to v takšnih številkah, da ne moreš verjeti.
Pri nas v dnevnem časopisju stripi sicer so, vendar so zelo marginalni. Razen Diareje se o stripih sploh ne govori.
Lahko se vprašamo, ali so to sploh pravi stripi. Zadnja leta je bila pri nas popularna veja stripa, ki ni prav za vsakega. Strip ima namreč cel kup vej in vsaka generacija ima nekaj svojega. Ko sedaj poskušam pri kakšnem uredniku spraviti v obtok nek strip, po navadi dobim odgovor, pa saj to je en sam "punk". Tega je že preveč. Ampak to ni res.
Kje je torej recept, da strip spet dobi veljavo?
To je povsem preprosto. Naj povem čisto banalen primer: Hogarja berejo po vsem svetu, ima fantastičen uspeh in se dobro prodaja. Zakaj nihče ne pomisli na to? Pri nas vedno poskušamo izumiti toplo vodo in poskušamo v časopise spraviti nekaj popolnoma nekomercialnega, potem pa se sprašujejo, zakaj to ni dobro. Sam bi izbral deset najpopularnejših stripov, kupil avtorske pravice zanje, ki sploh niso tako drage, in jih začel objavljati v dnevnih časopisih. V Sloveniji sicer imamo dobre stvari, kot sta na primer Stripburger, ki je bolj alternativna stvar, in Strip bumerang, ki gre bolj v mainstream.
Koliko sploh stanejo avtorske pravice za nek popularen strip?
Natančnih številk niti ne vem, vendar je težava drugje. Pri nas tisti, ki se grejo nekam pogajat za kakšne pravice, takoj začnejo jamrati, da smo majhna država, da so naklade majhne in sprašujejo, ali se lahko zniža cena. Jasno, da jih takoj odslovijo.
Kaj se sploh bere v svetovnem merilu razen mango stripov? So Alan Ford, Zagor, Tex, Dylan Dog in drugi junaki še vedno moderni?
Alan Ford in preostali stripi, ki so bili moderni pri nas, v svetovnem merilu niso nikoli pomenili nič. Sploh ne vem, zakaj so bili pri nas tako moderni. V Evropi, Ameriki in Aziji požirajo popolnoma druge stripe. Američani berejo svoje superheroje, ki v Evropi ne pomenijo prav nič. V Evropi imamo dve struji, italijansko in francosko-belgijsko, ki ne ponuja stripov v obliki kiosk stripov, ampak nudi album stripe, ki se prodajajo v knjigarnah bolj kot knjige. V Franciji vlada celo subvencionira strip, ker prek njega širijo svojo kulturo. Japonci pa so v svoje stripe vključili prav vse, od trdega seksa do zgodovine. Ampak njihovi stripi se kupujejo v stilu "kupi, preberi in zavrzi", zato so neverjetno poceni. Japoncem so vse informacije podane v obliki stripa.
Je razlika v ceni med novimi in starimi stripi?
Cena med novimi in starimi stripi je približno enaka. Druga stvar pa so redki stripi.
Kateri biseri dosegajo najvišje cene?
Če govorimo o eni številki, je bila najdražje prodana - kolikor vem - prva številka Lunov Magnus stripa, to je prvi Zagor, ki je izšel pri nas. Prodali so ga za 580 evrov, kupil pa ga je Slovenec na hrvaški licitaciji. Drugače pa so šle cene starih stripov ali originalnih stripovskih tabel po svetu v nepopisne višave. Originalne stripovske table so v tujini cenjene kot originalne slike najbolj znanih slikarjev. Tudi Slovenci se udeležujejo licitacij teh tabel, ampak to so licitacije na nivoju hiš Sotheby's in Christie's. Tu se obračajo veliki denarji, cene se postavljajo na štiri oči.
Včasih so stripe strogo prepovedovali, sedaj pa rišejo učbenike po stripovski logiki.
Avtor: Iztok Klemenčič, foto: Matjaž Rušt
Strip se vrača v Slovenijo
Indirekt, 22.08.2008
V ljubljanskem trgovskem mini centru Murgle je skrita prva slovenska knjigarna s stripi, Strip.art.nica, ki jo vodi Sandi Buh.
Ljudje sploh še berejo stripe?
Čedalje bolj. Običajno je tako, da se določene vrednote izgubljajo, nato pa se čez čas spet pojavijo. Podobno je s stripom. Dolga leta je bil v veliki krizi, sedaj pa se počasi vrača. Tudi v Sloveniji se je že začelo dogajati. Dolgo so se v strip vtikali ljudje, ki so bili zgolj njegovi ljubitelji, zato so stopali v posel brez denarja, brez tržnih idej, misleč, da je dovolj, če vedo, da obstaja veliko ljubiteljev stripov. Sedaj pa se v posel vključujejo ljudje, ki imajo denar in jim strip ne pomeni ničesar drugega kot posel, zato se zadeve premikajo naprej.
Se lahko proda toliko stripov, da je to dober biznis? Se da to izračunati?
Da. Za poslovneže je važen dobiček in oni to zlahka izračunajo. Strip je na slovenskem trgu životaril samo zato, ker smo se ga lotevali iz neke nostalgične ljubezni. O poslu pa nihče ni imel pojma. Sedaj se pričakuje, da bomo v šestih mesecih dobili nove strip albume.
Lahko poveš, za kakšne stripe gre?
Žal o tem ne smem govoriti, ker gre za poslovno skrivnost. Gre pa za stripe, ki so namenjeni ciljni skupini od otrok do starejših občanov.
Včasih je veljalo, da pridni fantje berejo knjige, poredni pa stripe. Strip je vedno veljal za nekaj marginalnega, v šolah so jih celo prepovedovali. Je to vzrok za upad branosti stripov?
Res je, da so strip včasih strogo prepovedovali, sedaj pa rišejo učbenike v stripih, ker je treba snov podajati v čim lažji in razumljivejši obliki. Zanimivo bi bilo slišati mnenje učiteljev, ki so včasih prepovedovali stripe, sedaj pa se sistem učenja kroji po stripovski logiki. Zdaj je celo tako, da se otrokom ponuja stripe v roke samo zato, da bi se jih spravilo stran od računalnikov.
Ampak stripov ne berejo samo otroci. Tudi v vaši trgovini so otroci v manjšini.
Kar ti je všeč, ti je pač všeč vse življenje.
Omenil si, da se pripravlja nov slovenski strip. Kakšne so možnosti, da postane hit, kot so bili na primer Zvitorepec, ki se je prodajal v 60.000 izvodih, Magna Purga, Diareja?
Slovenci imamo zelo bogato stripovsko zgodovino, res pa je tudi, da to bogastvo poznajo le redki. V Sloveniji nikoli nismo imeli neke stripovske širine. Bolj smo padali na zmarginalizirane stvari. Tudi danes, ko ves svet požira stripe mango, jih v Sloveniji praktično nimamo. To je smešno. Ko stopiš čez mejo, je mang na tone. Včasih se vprašam, kako je to sploh mogoče, ko Slovenci negiramo vse tisto, kar uporablja ves svet.
Kljub temu smo prvi slovenski strip dobili že leta 1927 z Milkom Bambičem.
Res je, on je bil prvi. Strip v Sloveniji ima bogato zgodovino. Tu ni dileme. Spomnimo se samo Nedeljskega dnevnika ali TT. Stripi so bili vedno prisotni v slovenskih časopisih, potem pa je šla zadeva po svoje.
Je strip v Sloveniji zamrl, ko je nehal izhajati Zabavnik?
Takrat je bil strip že na pol poti, da izgine. Zabavnik je bil bolj didaktična revija, ki je vsebovala tudi strip. V Srbiji izhaja še vedno, kar pomeni, da se prodaja.
Spet se je pojavila tudi Stripoteka?
Da, med vojno je vse "crknilo", potem pa so zadeve začele spet normalno funkcionirati. Stripoteka je takrat ugasnila s številko 936 in po osmih letih na novo izšla s številko 937. Sedaj smo že pri številki 1044, čeprav se ne prodaja prav idealno. Največji očitki so, da je tiskana na preslabem papirju, poleg tega pa nekateri niso navdušeni niti nad izborom stripov. Sicer pa je tako, ko bralci kupijo nek strip, ki ni drag, se pritožujejo nad slabim tiskom, ko pa obstaja neka dražja revija, tiskana na dobrem papirju, se pritožujejo nad ceno.
Zakaj se v učnih programih ne govori o stripu? Uči se o prvem romanu, črtici, sonetu, o stripu pa ne.
Mislim, da vsaka stvar rabi nekaj časa, da se jo nekam umesti.
Koliko resnice je v mitu, da sta se Tito in Stalin sprla zaradi stripov, ker naj bi v obdobju informbiroja Stalin Titu naročil, da morajo v Jugoslaviji prenehati objavljati stripe, Tito pa mu je zabrusil: "Ne, mi bomo objavljali stripe, ne glede na to, kaj si ti misliš o tem!"
Ne vem. Mislim, da je v tej zgodbi preveč čejev. Res pa je, da je Stalin takrat odklanjal vse, kar je dišalo po Ameriki. Bolj bi verjel, da je bil strip temelj spora v paketu skupaj z glasbo, pijačo in drugimi zahodnjaškimi produkti. Saj Jugoslavija je bila odprta država.
Jugoslavija je bila stripovska meka ...
Pa ne samo to, saj ni bilo benda, ki ga pri nas nismo poznali.
Zakaj je bil v Jugoslaviji strip tako zelo popularen?
Morda zaradi mentalitete. Če samo pogledamo stripe, smo bili glede okusa zelo podobni Italijanom, Turkom, Brazilcem.
Kje pa je trenutna stripovska meka?
V Franciji in Belgiji. To ni normalno. Tam se stripi prodajajo v dnevnih izdajah, in to v takšnih številkah, da ne moreš verjeti.
Pri nas v dnevnem časopisju stripi sicer so, vendar so zelo marginalni. Razen Diareje se o stripih sploh ne govori.
Lahko se vprašamo, ali so to sploh pravi stripi. Zadnja leta je bila pri nas popularna veja stripa, ki ni prav za vsakega. Strip ima namreč cel kup vej in vsaka generacija ima nekaj svojega. Ko sedaj poskušam pri kakšnem uredniku spraviti v obtok nek strip, po navadi dobim odgovor, pa saj to je en sam "punk". Tega je že preveč. Ampak to ni res.
Kje je torej recept, da strip spet dobi veljavo?
To je povsem preprosto. Naj povem čisto banalen primer: Hogarja berejo po vsem svetu, ima fantastičen uspeh in se dobro prodaja. Zakaj nihče ne pomisli na to? Pri nas vedno poskušamo izumiti toplo vodo in poskušamo v časopise spraviti nekaj popolnoma nekomercialnega, potem pa se sprašujejo, zakaj to ni dobro. Sam bi izbral deset najpopularnejših stripov, kupil avtorske pravice zanje, ki sploh niso tako drage, in jih začel objavljati v dnevnih časopisih. V Sloveniji sicer imamo dobre stvari, kot sta na primer Stripburger, ki je bolj alternativna stvar, in Strip bumerang, ki gre bolj v mainstream.
Koliko sploh stanejo avtorske pravice za nek popularen strip?
Natančnih številk niti ne vem, vendar je težava drugje. Pri nas tisti, ki se grejo nekam pogajat za kakšne pravice, takoj začnejo jamrati, da smo majhna država, da so naklade majhne in sprašujejo, ali se lahko zniža cena. Jasno, da jih takoj odslovijo.
Kaj se sploh bere v svetovnem merilu razen mango stripov? So Alan Ford, Zagor, Tex, Dylan Dog in drugi junaki še vedno moderni?
Alan Ford in preostali stripi, ki so bili moderni pri nas, v svetovnem merilu niso nikoli pomenili nič. Sploh ne vem, zakaj so bili pri nas tako moderni. V Evropi, Ameriki in Aziji požirajo popolnoma druge stripe. Američani berejo svoje superheroje, ki v Evropi ne pomenijo prav nič. V Evropi imamo dve struji, italijansko in francosko-belgijsko, ki ne ponuja stripov v obliki kiosk stripov, ampak nudi album stripe, ki se prodajajo v knjigarnah bolj kot knjige. V Franciji vlada celo subvencionira strip, ker prek njega širijo svojo kulturo. Japonci pa so v svoje stripe vključili prav vse, od trdega seksa do zgodovine. Ampak njihovi stripi se kupujejo v stilu "kupi, preberi in zavrzi", zato so neverjetno poceni. Japoncem so vse informacije podane v obliki stripa.
Je razlika v ceni med novimi in starimi stripi?
Cena med novimi in starimi stripi je približno enaka. Druga stvar pa so redki stripi.
Kateri biseri dosegajo najvišje cene?
Če govorimo o eni številki, je bila najdražje prodana - kolikor vem - prva številka Lunov Magnus stripa, to je prvi Zagor, ki je izšel pri nas. Prodali so ga za 580 evrov, kupil pa ga je Slovenec na hrvaški licitaciji. Drugače pa so šle cene starih stripov ali originalnih stripovskih tabel po svetu v nepopisne višave. Originalne stripovske table so v tujini cenjene kot originalne slike najbolj znanih slikarjev. Tudi Slovenci se udeležujejo licitacij teh tabel, ampak to so licitacije na nivoju hiš Sotheby's in Christie's. Tu se obračajo veliki denarji, cene se postavljajo na štiri oči.
Včasih so stripe strogo prepovedovali, sedaj pa rišejo učbenike po stripovski logiki.
Avtor: Iztok Klemenčič, foto: Matjaž Rušt
-
gregorbikupil
- Posts: 1415
- Joined: 23.11.2006 15:52:08
