malo bom zloben: najhitreje to rešimo tako, da zagovorniki kvalitete revije stripburger povedo, kaj je kvalitetnega v zadnji številki - dobro, pa recimo v vseh številkah, če že hočete, in zakaj. potem se bo videlo, koliko ima kdo pojma.
ker mene najbolj razkuri to, da mi nekdo kar neprestano bleja o tem, kako je to avtorsko in umetnost in ne vem kaj, potem pa je njegov edini argument temu v prid, da jaz tega pač ne razumem, ker je to art. kar po domače povedano pove več o tistem, ki to izjavi, kot o onem, ki mora to poslušati. v stripburgerju je večinoma art zgolj izgovor za površno ali pa namerno zabrisano narisan strip (meja med tema dvema pojmoma je majhna, a lahko določljiva, če se spoznaš na strip), ter eksploatacijo nasilja, vojne in spolnosti. to pa je daleč od umetnosti.
LAŽ imenovana Stripburger
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
dragi, dylan, naj ti povem, kako to deluje:
umetnost ni kar nek produkt, ki ga posameznik da na ogled javnosti in za katerega (samo) on jamči, da je to umetnost. to so preživeli koncepti - in ravno po takih se očitno ravna stripburger. umetnost je sistem. in kot sistem ne vsebuje zgolj avtorja in medij, pač pa tudi bralca in kritike.
to kar nekaj določi kot umetnost mora zadovoljivo preiti skozi vse te podsisteme. navadno je tako, da imamo najprej posameznika - umetnika, ki naredi neko umetniško delo. danes je to že skoraj povsem nemogoče brez neke teoretične podlage, magari šole. se pravi, da ni isto, če neko sliko namala picasso, ki ima v slikarstvu določeno izobrazbo, ali pa sosedova krava. četudi tebi izgleda isti zmazek. važen je torej namen. avtor umetnosti namensko dela umetnost, ne po nesreči, brez zavedanja (kot krava). to je prva stopnja.
potem to da nekam ven, objavi, da na ogled javnosti. tudi tu je pomembno, kje oz. kako objavi. ni isto, če je neka kratka zgodba objavljena v lady ali pa v reviji literatura. stripburger bi rad bil taka relevantna revija, ki objavlja art stripe, pa se za trenutek delajmo, da to dejansko tudi je.
naslednja stopnja so bralci oz. prejemniki in kritiki. umetniško delo mora najti tudi nek svoj krog bralcev, če je res umetniško, so to navadno intelektualci, izobraženi ljudje, vsekakor pa ljudje z izkušnjami v umetnosti (posebej danes je to toliko bolj izpostavljeno). istočasno z njimi pa so tu še kritiki, ki med nepregledno količino avtorskega dela poiščejo tisto najbolj kvalitetno, tisto, ki izstopa, tisto, ki je res umetniško. za to namreč obstajajo DOLOČENI KRITERIJI, ki se jih kritiki držijo. če jih ti ne razumeš, to še ne pomeni, da ne obstajajo.
in če neko delo preživi vse te preizkušnje, lahko rečemo, da je umetniško. seveda pa ni to stoprocentno (kot nič ni). nazadnje zmerom odloči čas, ki popravi napake (se seveda zgodi, da kritiki katerega dela ne cenijo tako kot si le-to zasluži in tudi obratno, kako delo precenjujejo), zmerom je namreč za popolnoma objektivno oceno potreben nek časovni odmik.
je pa danes tako, da je umetnost že popolnoma samostojen in zelo razvit sistem s popolnoma izdelanim kritiškim aparatom, tako da je takih izrazitih odklonov vse manj.
tako deluje umetnost.
ideje o tem, da je umetnost pač nekaj čisto nerazumljivega in neprebavljivega, da je umetnik nad vsako kritiko, najmanj polbog, so danes žive zgolj še v sloveniji.
umetnost ni kar nek produkt, ki ga posameznik da na ogled javnosti in za katerega (samo) on jamči, da je to umetnost. to so preživeli koncepti - in ravno po takih se očitno ravna stripburger. umetnost je sistem. in kot sistem ne vsebuje zgolj avtorja in medij, pač pa tudi bralca in kritike.
to kar nekaj določi kot umetnost mora zadovoljivo preiti skozi vse te podsisteme. navadno je tako, da imamo najprej posameznika - umetnika, ki naredi neko umetniško delo. danes je to že skoraj povsem nemogoče brez neke teoretične podlage, magari šole. se pravi, da ni isto, če neko sliko namala picasso, ki ima v slikarstvu določeno izobrazbo, ali pa sosedova krava. četudi tebi izgleda isti zmazek. važen je torej namen. avtor umetnosti namensko dela umetnost, ne po nesreči, brez zavedanja (kot krava). to je prva stopnja.
potem to da nekam ven, objavi, da na ogled javnosti. tudi tu je pomembno, kje oz. kako objavi. ni isto, če je neka kratka zgodba objavljena v lady ali pa v reviji literatura. stripburger bi rad bil taka relevantna revija, ki objavlja art stripe, pa se za trenutek delajmo, da to dejansko tudi je.
naslednja stopnja so bralci oz. prejemniki in kritiki. umetniško delo mora najti tudi nek svoj krog bralcev, če je res umetniško, so to navadno intelektualci, izobraženi ljudje, vsekakor pa ljudje z izkušnjami v umetnosti (posebej danes je to toliko bolj izpostavljeno). istočasno z njimi pa so tu še kritiki, ki med nepregledno količino avtorskega dela poiščejo tisto najbolj kvalitetno, tisto, ki izstopa, tisto, ki je res umetniško. za to namreč obstajajo DOLOČENI KRITERIJI, ki se jih kritiki držijo. če jih ti ne razumeš, to še ne pomeni, da ne obstajajo.
in če neko delo preživi vse te preizkušnje, lahko rečemo, da je umetniško. seveda pa ni to stoprocentno (kot nič ni). nazadnje zmerom odloči čas, ki popravi napake (se seveda zgodi, da kritiki katerega dela ne cenijo tako kot si le-to zasluži in tudi obratno, kako delo precenjujejo), zmerom je namreč za popolnoma objektivno oceno potreben nek časovni odmik.
je pa danes tako, da je umetnost že popolnoma samostojen in zelo razvit sistem s popolnoma izdelanim kritiškim aparatom, tako da je takih izrazitih odklonov vse manj.
tako deluje umetnost.
ideje o tem, da je umetnost pač nekaj čisto nerazumljivega in neprebavljivega, da je umetnik nad vsako kritiko, najmanj polbog, so danes žive zgolj še v sloveniji.
Večno vprašanje "Kaj je umetnost?"
Tule je ene par navedkov o umetnosti:
Umetnost je sama sebi namen. (Victor Cousin)
Umetnost je najlepša laž. (Claude Debussy)
Umetnost je preprosto izražanje najglobljih misli. (Albert Einstein)
Umetniško delo je ideja, ki jo človek pretira. (Andre Gide)
Tale navedek mi je še najbolj všeč
Vsa umetnost je docela neuporabna. (Oscar Wilde)
Tule je ene par navedkov o umetnosti:
Umetnost je sama sebi namen. (Victor Cousin)
Umetnost je najlepša laž. (Claude Debussy)
Umetnost je preprosto izražanje najglobljih misli. (Albert Einstein)
Umetniško delo je ideja, ki jo človek pretira. (Andre Gide)
Tale navedek mi je še najbolj všeč
Vsa umetnost je docela neuporabna. (Oscar Wilde)
Oscar Wilde je bil očitno bedak.Vsa umetnost je docela neuporabna. (Oscar Wilde)
Ali pa ogromen pesimist.
Meni je všeč tale definicija:
Umetnost je vse tisto, zaradi česar si ponosen, da pripadaš človeštvu.
Žal ne vem avtorja in čeprav bi se ga guglanjem dalo hitro odkriti, se mi ne da, ker v končni fazi to ni važno.
Edina pomankljivost te definicije je to, da ne zaobjame vse umetnosti (nekatera umetniška dela so dobra namreč ravno zato, ker namenoma prožijo nasproten učinek).-
Ruki
- STRIPOHOLIK
- Posts: 2022
- Joined: 16.06.2007 16:45:01
- Location: Oblazinjena sobica na zaprtem oddelku
Prej drugo. Sicer je pa to ironija, saj je O. Wilde bil velik umetnikXabaras wrote:Oscar Wilde je bil očitno bedak.Vsa umetnost je docela neuporabna. (Oscar Wilde)
Ali pa ogromen pesimist.
Glede umetnosti mi je še nekak najbližje tole...Samo Boris wrote:Umetnost je posledica potrebe po širši komunikaciji,
in Boris je posledica te posledice, torej imamo opravka s sosledico posledic.
Takoimenovani umetniki uporabljajo vse premal besed, vse preveč besedic.
Tko da namest, da je umetnost resnično dobra, je resničnost resnično umetna.
Prevečkrat se jo skuša definirat s strani nečesa drugega od umetnosti same,
največkrat je tko, da umetnost da, industrija vzame.
Dans je preveč podjetnosti v umetnosti, premal konkretnosti v abstraktni umetnosti,
preveč Borisovga govorjenja o umetnosti, premal zaupanja v to, da si umetnost ti.
Umetnost je samo popačena realnost. Al je realnost popačena umetnost?
Spretnost povezovanja ene z drugo dela iz umetnika resničnika,
puščajoč v duši sledi, kot poteze svinčnika.
Umetniki so kot reke, eni se razlivajo po umetno narejenih strugah,
drugi tečejo podtalno, prvi poplavjo, drugi so vir čiste vode,
umetnost je izhod v sili za vse, ki zavračajo vsiljeno realnost.
Potegne me iz ničnosti, en od smislov umetnosti je
prenos ideje iz sfere abstraktnega v polje resničnosti.
Umetnost je preživet z otroci in 50-imi jurji plače,
takih umetnikov je v Sloveniji preveč, sam narod kr še skače.
Kar je tud umetnost, gradnja identitete s poskokom,
umetnost je predstavt pravo umetnost otrokom.
Umetnost izhaja iz potrebe po upravičevanju lastnega obstoja,
umetnost kot sinonim boja, moja umetnost je lahko tud tvoja umetnost,
umetnost kot nasprotje stroja.
Lahk najdemo definicij sto,
sam umetnost je samo beseda iz osmih črk, čist nč več kot to.
Umetnost je magija osvobojena laži, da naj bi bila resnica. (Adorno)
Umetnost je več vredna kakor resnica. (Nietzsche)
Riordan, kar si napisal je vse lepo in prav, je pa kakih 20-25 let za časom. V postmodernistični teoriji je kritika razvrednotena in njen pomen zmanjšan, umetnost pa razpršena (anything goes).
Igro vodijo kustosi in pr (public relations). Ker (menda) ni več resnice, gre samo za besede proti besedam, poglede proti pogledom in prevlado najglasnejših. Zato vsi toliko čvekajo, filozofirajo in "reflektirajo". Umetnik v kateremkoli mediju je danes nujno nastopač.
Stari dobri umetnik, ki dela v svojem kotu in se ne rine in izpostavlja in čaka, da mu bo kritik pripisal pravo vrednost, je mrtev ali pa ga res noben ne j***. Sram, čast, resnica so mrtvi, vsaj tako se jih prikazuje iz vseh strani.
Umetnost je več vredna kakor resnica. (Nietzsche)
Riordan, kar si napisal je vse lepo in prav, je pa kakih 20-25 let za časom. V postmodernistični teoriji je kritika razvrednotena in njen pomen zmanjšan, umetnost pa razpršena (anything goes).
Igro vodijo kustosi in pr (public relations). Ker (menda) ni več resnice, gre samo za besede proti besedam, poglede proti pogledom in prevlado najglasnejših. Zato vsi toliko čvekajo, filozofirajo in "reflektirajo". Umetnik v kateremkoli mediju je danes nujno nastopač.
Stari dobri umetnik, ki dela v svojem kotu in se ne rine in izpostavlja in čaka, da mu bo kritik pripisal pravo vrednost, je mrtev ali pa ga res noben ne j***. Sram, čast, resnica so mrtvi, vsaj tako se jih prikazuje iz vseh strani.
no, dragi macon...
prava resnica je, da se kritištvo v svetu vzpostavlja na novo in da je postmodernizem kot umetniška smer, obdobje ali karkoli že preživet. sicer pa nikoli ni bil prevladujoča smer oz. obdobje v umetnosti, imel je zgolj nekaj avtorjev in še ti niso točno vedeli, kaj je to postmodernizem, niti se nikoli niso strinjali, da je to smer oz. da imajo z drugimi avtorji kake sorodne elemente. tudi to je 25 let stara fora.
namreč, postmodernizem je, če je sploh kdaj, prevladoval v 80ih.
umetnost kot sistem je najnovejši koncept - vsaj na polju literature.
eno so citati umetnikov, drugo je umetnost sama. v kanon ti umetniki niso prišli zgolj zaradi tega, ker so sami mislili, da so umetniki. je pa tudi to važno - beri v prejšnjem postu o namenu!
in ko smo že pri citatih, meni je bolj všeč barthesov:
avtor je mrtev.
barthes kot eden prerokov postmodernizma se že ne bi strinjal s tem, da je umetnost anything goes. postmodernizem je namreč paradoksno prav sam vzpostavil stanje, o katerem govorim.
jemat umetnost kot sistem je danes v neskončni, nepregledljivi produkciji nujno, če le-ta sploh hoče še obstajati! drugače je res, kot misli dylan, vse umetnost. in nič, bi dodal jaz.
kar se pa tiče lezenja v rit... ne vem, čemu to razumeš tako, dylan. to je že mogoče v sloveniji, kjer se vsi med seboj poznajo. pa še tu bi bilo nemogoče, če bi imeli kritike, ki bi znali presojati profesionalno in objektivno, se pravi, strokovno! če je nekaj sistem, ne pomeni, da je zaprt, niti da gre za krog določenih ljudi, za nek zasebni klan.
umetnost ne more biti zasebna.
meni se zdi ta koncept gotovo bolj realen in down-to-earth kot pa da preprosto pustimo umetnost umetnikom.
prava resnica je, da se kritištvo v svetu vzpostavlja na novo in da je postmodernizem kot umetniška smer, obdobje ali karkoli že preživet. sicer pa nikoli ni bil prevladujoča smer oz. obdobje v umetnosti, imel je zgolj nekaj avtorjev in še ti niso točno vedeli, kaj je to postmodernizem, niti se nikoli niso strinjali, da je to smer oz. da imajo z drugimi avtorji kake sorodne elemente. tudi to je 25 let stara fora.
namreč, postmodernizem je, če je sploh kdaj, prevladoval v 80ih.
umetnost kot sistem je najnovejši koncept - vsaj na polju literature.
eno so citati umetnikov, drugo je umetnost sama. v kanon ti umetniki niso prišli zgolj zaradi tega, ker so sami mislili, da so umetniki. je pa tudi to važno - beri v prejšnjem postu o namenu!
in ko smo že pri citatih, meni je bolj všeč barthesov:
avtor je mrtev.
barthes kot eden prerokov postmodernizma se že ne bi strinjal s tem, da je umetnost anything goes. postmodernizem je namreč paradoksno prav sam vzpostavil stanje, o katerem govorim.
jemat umetnost kot sistem je danes v neskončni, nepregledljivi produkciji nujno, če le-ta sploh hoče še obstajati! drugače je res, kot misli dylan, vse umetnost. in nič, bi dodal jaz.
kar se pa tiče lezenja v rit... ne vem, čemu to razumeš tako, dylan. to je že mogoče v sloveniji, kjer se vsi med seboj poznajo. pa še tu bi bilo nemogoče, če bi imeli kritike, ki bi znali presojati profesionalno in objektivno, se pravi, strokovno! če je nekaj sistem, ne pomeni, da je zaprt, niti da gre za krog določenih ljudi, za nek zasebni klan.
umetnost ne more biti zasebna.
meni se zdi ta koncept gotovo bolj realen in down-to-earth kot pa da preprosto pustimo umetnost umetnikom.