Zase bi težko rekel, da Texa ne maram. Kolikor sem ga imel priliko brat, gre za tisti pravi orto hard core špageti vestern. Komur je to všeč, mu bo tudi Tex všeč.
Ker me vestern kot žanr ni nikoli niti najmanj privlačil, me tudi Tex ne, zato ga ne kupujem, niti berem.
Sem pa dobil tegale 240-stranskega Texa, ki bo izšel pri Ludensu že pred letom in pol, če ne več - pač takoj ko je izšel v Italiji. Takrat je bil risar, Joe Kubert, na obisku v Sloveniji in imel sem priliko z njim govoriti. Bliža se 80-im, pa je veseljak, da ga iščeš. Njegova dva sinova sta avtorja X-Menov, tak da se v familiji spoznajo na stripe.
Starejši Bonelli je že od srede 80ih imel veliko željo, da bi Kubert narisal eno epizodo Texa, a Kubert sprva ni bil navdušen nad tem. Šele po dolgem prepričevanju se je lotil dela, a ga je vseeno risal precej počasi, več kot 10 let. Pravzaprav je Bonelli medtem umrl in ni doživel izdaje tega stripa.
Pred pol leta je izšla tudi angleška verzija in ko sem jo prebral, se mi je potrdilo tisto kar sem že vedel: čeprav Texu nič ne fali, je dober vestern, mi ne špila ravno, pač ker nisem vestern fan. Problem je torej v meni, ne v stripu. Zgodba je klasično maščevanje in je razdeljena na štiri dele, za vsakega morilca po en del. Ali Tex zmaga na koncu? Na to ve odgovoriti le Einstein...
Trivia: kot pove že naslov, je Tex tokrat osamljen maščevalec - od Kita Carsona ni ne duha ne sluha, prav tako niti ne od običajnih drugih spremljevalcev. Zakaj? Ker je Kit Carson že neko popularno ime v ZDA (ne vem ali kot fiktivni lik ali resnična oseba) in bi zato prišlo do raznih zamenjav z imeni ali morda celo pravnih frk. In ker je bil strip že v osnovi namenjen za izdajo v ZDA, so scenarij temu primerno spremenili.
En moj frend, ki je na Texa čisto mahnjen, je bil nad zgodbo navdušen - jo je že 2x prebral in verjetno jo bo še tretjič.
Nekoč sem v rokah držal tudi Magnusovega Texa. Taka lepa spodobna izdaja je bila - hard cover, A3 format, torej precej gigantska bukla. Samo ko sem odprl in listal, mi je bilo precej čudno, ker je izgledalo, kot bi bral Alana Forda. Ker nisem razumel italijansko, seveda nisem vedel za kaj se gre, a izgledalo mi je kot komedija, čeprav je v resnici verjetno vso dogajanje bilo smrtno resno. Očitno Magnusov stil risanja zaradi Alana Forda težko jemljem resno...
Kakorkoli že, ta Magnusova izdaja je na vrhu stripov na tejle fotki:
