Po slabih dveh letih še enkrat vprašanje za Budija.ninel wrote:A kdo ve katerega leta je izšla zadnja številka slovenskega
Zabavnika in pa katera številka (po numeraciji) je to bila?
Budi?
Slovenski Politikin zabavnik
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: A se kdo spomni ??
[quote="gregor"]En strip Jekleni gusar je izhajal v PZ. Pa Delta 99 . A kdo ve originalne naslove oziroma pozna avtorje ??
Jekleni gusar je tole http://www.mydescarga.com/otros/el-cors ... 7cbr/2892/ , če znaš špansko
so vsi stripi tuki http://search.4shared.com/q/1/El%20Cors ... e%20hierro
Za PZ -btw so stripe tam spet veselo krajšali
pa ti pomaga presek linkov http://forum.stripovi.com/post.asp?meth ... ORUM_ID=12 in http://www.stripzona.com/port/index.php?showtopic=4546
Jekleni gusar je tole http://www.mydescarga.com/otros/el-cors ... 7cbr/2892/ , če znaš špansko
so vsi stripi tuki http://search.4shared.com/q/1/El%20Cors ... e%20hierroZa PZ -btw so stripe tam spet veselo krajšali
pa ti pomaga presek linkov http://forum.stripovi.com/post.asp?meth ... ORUM_ID=12 in http://www.stripzona.com/port/index.php?showtopic=4546Re: Slovenski Politikin zabavnik
Za vsakogar od 7 do 107
Politikin zabavnik
Za tiste, ki so odraščali v letih skupne države Jugoslavije, ko je bil Politikin zabavnik s 330.000 natisnjenimi izvodi vsak teden na vrhuncu priljubljenosti, je bil obvezno čtivo.
Revija, ki je združevala stripe in članke o znanosti, naravi, zgodovini, glasbi in še čem, še danes v domači Srbiji, pa tudi drugod po nekdanjih jugoslovanskih republikah, uživa kultni status. Njegove korenine segajo v čas pred prvo svetovno vojno, ko so si novinarji srbskega dnevnika Politika na čelu z Vladislavom Ribnikarjem (slovenskega rodu), Dušanom Timotijevićem in Živojinom Bato Vukadinovićem konec tridesetih let dvajsetega stoletja zamislili, da bi izdajali časopis, ki ga bodo sestavljali romani, zgodbe in stripi.
Politika je na silvestrovo 1938 objavila javni razpis, s katerim je iskala predloge za ime nove tiskovine. Kar petini od 35.000 ljudi, ki so glasovali, je bil najbolj všeč naziv Politikin zabavnik.
Prva številka je izšla 28. februarja 1939 v formatu 31 krat 47 centimetrov in na dvanajstih črno-belih straneh, štirim stranem pa so tiskarji dodali različne tone rdeče barve. Tiskali so ga v 41.000 izvodih, izhajal pa je dvakrat na teden, kar je bila za tiste čase velikanska naklada.
Prvi urednik Dušan Duda Timotijević je skrbel za prevode ameriških stripov, s čimer je postal boter številnim Disneyjevim junakom, saj jim je nadel srbska imena: Mickey je postal Miki, Donald (Jaka Racman) je postal Paja. Politikin zabavnik je objavljal tudi druge ameriške stripe, kot so Jungle Jim, Ming Foo, Samotni jezdec in Brick Bradford, svoj prostor pa so našli tudi domači, jugoslovanski avtorji, denimo Đorđe Lobačev in Moma Marković, pa tudi ruski risarji.
V njem se je kalilo ogromno skrbskih ilustratorjev in striparjev. Tudi Aleksa Gajić (avtor priznanega animiranega filma Technotise) je v njem risal naslovnice in ilustracije.
Politikin zabavnik se je od stripovske konkurence razlikoval predvsem po tem, da so bili v njem objavljeni članki, ki so pokrivali tako leposlovje kakor reportažne poljudnoznanstvene teme in zanimivosti. Tekstovni del je urejal Bata Vukadinović, ki je v časopis spravil romane Edgarja Alana Poeja, Marka Twaina, H. G. Wellsa in drugih priznanih pisateljev.
Nato pa je Nemčija leta 1941 napadla Jugoslavijo. Politikin zabavnik se je vrnil šele leta 1952, saj komunistični režim po nacistični kapitulaciji ni trpel stripov, češ da so produkt kapitalizma in zahodnjaška propaganda. A po razkolu s Sovjetsko zvezo so prepovedi, ki so veljale za kulturne tiskovine, postajale vedno bolj ohlapne. Najprej so se vrnile karikature in animirani filmi, nato pa še stripi.
Leto 1968 je bilo leto velikih sprememb za Politikin zabavnik: format se je spremenil iz časopisnega v revijalnega, poleg tega pa je začel izhajati v barvah. Še ena pomembna inovacija pa je bil strip v sredini časopisa.
Politikin zabavnik je leta 1971 začel izhajati v latinici, septembra 1973, nedolgo po koncu izhajanja Zvitorepca, pa še tudi v slovenščini; izdala ga je založniška hiša Delo. Slovenska različica je izhajala do novembra 1989 (od številke 1133 do 1976), ko je njena naklada dosegala le še »nerentabilnih« 8000 izvodov.
»Tisti, ki smo bili starejši in smo brali Zvitorepca, smo bili grozno razočarani,« se Politikinega zabavnika v slovenščini spominja Aleksander Buh, lastnik edine specializirane trgovine s stripi pri nas Strip.art.nica Buch. »To so bili drugi časi. Zvitorepec je imel v najboljših časih okoli 60.000 izvodov naklade, Politikin zabavnik pa okoli 330.000,« pravi Buh.
»Politikin zabavnik nas je po eni strani razočaral, ker je bilo v njem premalo stripov, po drugi pa je bil časopis za mlade, tako rekoč učbenik. To je mularija tedaj požirala. Hecno se je zdaj pogovarjati o teh stvareh za nazaj. Kakšen dvajsetletnik sploh ne razume, kaj je včasih pomenil časopis. Pred dvajsetimi leti še mobilnih telefonov nismo imeli, zdaj pa imaš na Googlu vse informacije,« dodaja Buh.
Po razpadu Jugoslavije je Politikin zabavnik izhajal le še v cirilici, z vojno pa so ga udarile tudi mednarodne gospodarske sankcije proti ZRJ. Dnevnik Politika je embargo pospremil z naslovnico Sankcije so pregnale Jako, Mikija in ostale Disneyjeve junake.
V tem času je bil logotip Politikinega zabavnika – Jaka Racman, ki prodaja časopise – prebarvan na črno, tako da se je videla le njegova silhueta, Mikija Miško na zadnji strani pa je zamenjal Garfield, ki je tam še danes.
Z odpravo embarga se je Jaka vrnil. S prihodom 21. stoletja je Politikin zabavnik tiskan na boljšem papirju, na 68 straneh in v celoti v barvah. Škoda je le, da samo v cirilici. A kakor pravi dobro obveščeni Buh, je razlog globlji: gre za boj za ohranjanje te pisave kot sestavnega dela narodne identitete, saj v Srbiji čedalje več mladih ne zna več dobro brati cirilice, ker jo izrinja latinica.
»Včasih si imel Politikin zabavnik in v njem veliko res zanimivih stvari. Zdaj pa imaš v mladinskih revijah samo modo in glasbo. Mediji diktirajo, kako se obnašamo. Očitno so prišli tako daleč, da so pogruntali, da bodo ljudi vzgajali ali poneumljali s tem. Za takšno revijo, kot je Politikin zabavnik, je škoda, da je ni več v osnovnih šolah.«
Iz povojnega časa obstaja tudi anekdota, kako je Politikin zabavnik spet začel izhajati. Sedem let po koncu vojne se je Vladislav Ribnikar odločil oživiti svoj časopis. Kakor pravi legenda, se je vse uredilo po obisku atenskega predstavnika Disneyja v Beogradu. Maršalu Titu je menda predlagal, da bi v Jugoslaviji spet izdajali Disneyjeve stripe.
Tito pa mu je odvrnil: »Zakaj pa ne, rad imam Jako Racmana.« Prva številka Politikinega zabavnika je izšla davnega leta 1938. Bil je prva srbska revija, ki je združevala stripe in članke o znanosti, naravi, zgodovini, glasbi in še čem.
Svoj vrhunec je dosegel v sedemdesetih letih, ko je izhajal tako v cirilici, latinici in slovenščini, v nakladi okoli 330.000 izvodov. Do razpada skupne države je bila slovenska izdaja ukinjena zaradi nerentabilnosti: natisnili so le »borih« 8000 izvodov, kar je številka, za katero bi založniki stripov pri nas danes ubijali.
Politikin zabavnik je že v zgodnjih letih objavljal veliko ameriških stripov, v njem pa se je kalilo ogromno skrbskih ilustratorjev in striparjev, med njimi tudi Aleksa Gajić (avtor priznanega animiranega filma Technotise). Po razpadu Jugoslavije Politikin zabavnik izhaja le še v cirilici.
Staš Ivanc, Kult
Politikin zabavnik
Za tiste, ki so odraščali v letih skupne države Jugoslavije, ko je bil Politikin zabavnik s 330.000 natisnjenimi izvodi vsak teden na vrhuncu priljubljenosti, je bil obvezno čtivo.
Revija, ki je združevala stripe in članke o znanosti, naravi, zgodovini, glasbi in še čem, še danes v domači Srbiji, pa tudi drugod po nekdanjih jugoslovanskih republikah, uživa kultni status. Njegove korenine segajo v čas pred prvo svetovno vojno, ko so si novinarji srbskega dnevnika Politika na čelu z Vladislavom Ribnikarjem (slovenskega rodu), Dušanom Timotijevićem in Živojinom Bato Vukadinovićem konec tridesetih let dvajsetega stoletja zamislili, da bi izdajali časopis, ki ga bodo sestavljali romani, zgodbe in stripi.
Politika je na silvestrovo 1938 objavila javni razpis, s katerim je iskala predloge za ime nove tiskovine. Kar petini od 35.000 ljudi, ki so glasovali, je bil najbolj všeč naziv Politikin zabavnik.
Prva številka je izšla 28. februarja 1939 v formatu 31 krat 47 centimetrov in na dvanajstih črno-belih straneh, štirim stranem pa so tiskarji dodali različne tone rdeče barve. Tiskali so ga v 41.000 izvodih, izhajal pa je dvakrat na teden, kar je bila za tiste čase velikanska naklada.
Prvi urednik Dušan Duda Timotijević je skrbel za prevode ameriških stripov, s čimer je postal boter številnim Disneyjevim junakom, saj jim je nadel srbska imena: Mickey je postal Miki, Donald (Jaka Racman) je postal Paja. Politikin zabavnik je objavljal tudi druge ameriške stripe, kot so Jungle Jim, Ming Foo, Samotni jezdec in Brick Bradford, svoj prostor pa so našli tudi domači, jugoslovanski avtorji, denimo Đorđe Lobačev in Moma Marković, pa tudi ruski risarji.
V njem se je kalilo ogromno skrbskih ilustratorjev in striparjev. Tudi Aleksa Gajić (avtor priznanega animiranega filma Technotise) je v njem risal naslovnice in ilustracije.
Politikin zabavnik se je od stripovske konkurence razlikoval predvsem po tem, da so bili v njem objavljeni članki, ki so pokrivali tako leposlovje kakor reportažne poljudnoznanstvene teme in zanimivosti. Tekstovni del je urejal Bata Vukadinović, ki je v časopis spravil romane Edgarja Alana Poeja, Marka Twaina, H. G. Wellsa in drugih priznanih pisateljev.
Nato pa je Nemčija leta 1941 napadla Jugoslavijo. Politikin zabavnik se je vrnil šele leta 1952, saj komunistični režim po nacistični kapitulaciji ni trpel stripov, češ da so produkt kapitalizma in zahodnjaška propaganda. A po razkolu s Sovjetsko zvezo so prepovedi, ki so veljale za kulturne tiskovine, postajale vedno bolj ohlapne. Najprej so se vrnile karikature in animirani filmi, nato pa še stripi.
Leto 1968 je bilo leto velikih sprememb za Politikin zabavnik: format se je spremenil iz časopisnega v revijalnega, poleg tega pa je začel izhajati v barvah. Še ena pomembna inovacija pa je bil strip v sredini časopisa.
Politikin zabavnik je leta 1971 začel izhajati v latinici, septembra 1973, nedolgo po koncu izhajanja Zvitorepca, pa še tudi v slovenščini; izdala ga je založniška hiša Delo. Slovenska različica je izhajala do novembra 1989 (od številke 1133 do 1976), ko je njena naklada dosegala le še »nerentabilnih« 8000 izvodov.
»Tisti, ki smo bili starejši in smo brali Zvitorepca, smo bili grozno razočarani,« se Politikinega zabavnika v slovenščini spominja Aleksander Buh, lastnik edine specializirane trgovine s stripi pri nas Strip.art.nica Buch. »To so bili drugi časi. Zvitorepec je imel v najboljših časih okoli 60.000 izvodov naklade, Politikin zabavnik pa okoli 330.000,« pravi Buh.
»Politikin zabavnik nas je po eni strani razočaral, ker je bilo v njem premalo stripov, po drugi pa je bil časopis za mlade, tako rekoč učbenik. To je mularija tedaj požirala. Hecno se je zdaj pogovarjati o teh stvareh za nazaj. Kakšen dvajsetletnik sploh ne razume, kaj je včasih pomenil časopis. Pred dvajsetimi leti še mobilnih telefonov nismo imeli, zdaj pa imaš na Googlu vse informacije,« dodaja Buh.
Po razpadu Jugoslavije je Politikin zabavnik izhajal le še v cirilici, z vojno pa so ga udarile tudi mednarodne gospodarske sankcije proti ZRJ. Dnevnik Politika je embargo pospremil z naslovnico Sankcije so pregnale Jako, Mikija in ostale Disneyjeve junake.
V tem času je bil logotip Politikinega zabavnika – Jaka Racman, ki prodaja časopise – prebarvan na črno, tako da se je videla le njegova silhueta, Mikija Miško na zadnji strani pa je zamenjal Garfield, ki je tam še danes.
Z odpravo embarga se je Jaka vrnil. S prihodom 21. stoletja je Politikin zabavnik tiskan na boljšem papirju, na 68 straneh in v celoti v barvah. Škoda je le, da samo v cirilici. A kakor pravi dobro obveščeni Buh, je razlog globlji: gre za boj za ohranjanje te pisave kot sestavnega dela narodne identitete, saj v Srbiji čedalje več mladih ne zna več dobro brati cirilice, ker jo izrinja latinica.
»Včasih si imel Politikin zabavnik in v njem veliko res zanimivih stvari. Zdaj pa imaš v mladinskih revijah samo modo in glasbo. Mediji diktirajo, kako se obnašamo. Očitno so prišli tako daleč, da so pogruntali, da bodo ljudi vzgajali ali poneumljali s tem. Za takšno revijo, kot je Politikin zabavnik, je škoda, da je ni več v osnovnih šolah.«
Iz povojnega časa obstaja tudi anekdota, kako je Politikin zabavnik spet začel izhajati. Sedem let po koncu vojne se je Vladislav Ribnikar odločil oživiti svoj časopis. Kakor pravi legenda, se je vse uredilo po obisku atenskega predstavnika Disneyja v Beogradu. Maršalu Titu je menda predlagal, da bi v Jugoslaviji spet izdajali Disneyjeve stripe.
Tito pa mu je odvrnil: »Zakaj pa ne, rad imam Jako Racmana.« Prva številka Politikinega zabavnika je izšla davnega leta 1938. Bil je prva srbska revija, ki je združevala stripe in članke o znanosti, naravi, zgodovini, glasbi in še čem.
Svoj vrhunec je dosegel v sedemdesetih letih, ko je izhajal tako v cirilici, latinici in slovenščini, v nakladi okoli 330.000 izvodov. Do razpada skupne države je bila slovenska izdaja ukinjena zaradi nerentabilnosti: natisnili so le »borih« 8000 izvodov, kar je številka, za katero bi založniki stripov pri nas danes ubijali.
Politikin zabavnik je že v zgodnjih letih objavljal veliko ameriških stripov, v njem pa se je kalilo ogromno skrbskih ilustratorjev in striparjev, med njimi tudi Aleksa Gajić (avtor priznanega animiranega filma Technotise). Po razpadu Jugoslavije Politikin zabavnik izhaja le še v cirilici.
Staš Ivanc, Kult
Re: Slovenski Politikin zabavnik
Na današnji dan pred 75 leti je izšla v Beogradu prva številka ZABAVNIKA.
Re: Slovenski Politikin zabavnik
Ima li iko da bi mogao da mi skenira nedostajuće naslovne Politikinog zabavnika na slovenačkom za ovaj projekat http://www.phantomwiki.org/Politikin_Zabavnik
Imam samo četiri upotrebljiva skena, brojeve 1805, 1893, 1894 i 1928. Ove u većem formatu trebalo bi skenirati po pola, pa bih našao nekog da sastavi skenove.
Tražim i latinične, ali ni to ne ide, moraću neke da kupim, no sad to ipak mora malo da sačeka.
Imam samo četiri upotrebljiva skena, brojeve 1805, 1893, 1894 i 1928. Ove u većem formatu trebalo bi skenirati po pola, pa bih našao nekog da sastavi skenove.
Tražim i latinične, ali ni to ne ide, moraću neke da kupim, no sad to ipak mora malo da sačeka.
Re: Slovenski Politikin zabavnik
Gusarji XX. stoletja
