Knjige
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Knjige
že nov del zunaj
ne vem pa v čem je fora da gre od konca proti začetku vse skupaj
http://felix.si/zgodovinski-romani/9800 ... 17448.html
ne vem pa v čem je fora da gre od konca proti začetku vse skupaj
http://felix.si/zgodovinski-romani/9800 ... 17448.html
Re: Knjige
Pričnem z branjem:


Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
-
sigismundus
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1472
- Joined: 08.02.2005 15:16:02
Re: Knjige
Igor Teper: Nova zora človeštva
Med enim najbolj spektakularnih sončnih zahodov v zemeljski zgodovini, kar sicer v takratnih časih niti ni bilo kaj posebnega, je iz pokrajine, prekrite z radioaktivno vulkansko žlindro, prikorakalo bitje. Sicer je res spominjalo na človeka, v bistvu pa je bil to le tisti, ki ve vse in zakorakal je v bližnje, manjše mestece, ki je bilo nekoliko manj radioaktivno.
Med stvarmi, ki jih je vedel tisti, ki ve vse, so bili datumi, točen čas, temperatura, absolutna in relativna vlažnost, stopnje in nivoji okoljske radioaktivnosti, zastrupljenost zemlje, točna sestava ozračja, saj se je zaradi prašnih delcev nebo obarvalo v prav enkratno rožnato barvo. Med stvarmi, ki jih je prišlek vedel, pa je bila tudi celotna tehnološka zgodovina človeštva in njegova kulturna dediščina.
No, kljub vsemu pa le ni vedel čisto vsega. Ni poznal prihodnosti. Tako, da se mu niti sanjalo, da bo medtem, ko bo kolovratil po glavni ulici, naletel na človeško bitje. Dokler na svoji levi ni zaslišal predirni krik.
Iz kršja stanovanjskih podrtij je šinila mlado dekle in ga objela, še preden jo je tisti, ki ve vse, sploh lahko pozdravil. Dekle je bila verjetno najstnica, morda pa je bila že v zgodnjih dvajsetih letih. Kljub razcapanim oblačilom in neurejeni zunanjosti, je bila videti popolnoma zdrava.
Dekle je prišleka spustila iz objema in stopila nekoliko nazaj. Njene roke so počivale na njegovih in zrla je vanj z neverjetnim olajšanjem.
"Vedela sem, da boš prišel, je dejala s tresočim glasom in med posameznimi besedami lovila sapo. "Vse te mesece sem že skoraj izgubila upanje, vendar sem vztrajala. Vedela sem, da boš prišel."
"Pravi čudež je, da si preživela. In da si tako zdrava," je rekel tisti, ki ve vse. "Seveda pa je tudi čudež, da sem te sploh našel. Toda zdaj si lahko popolnoma brez skrbi. Poskrbel bom zate," je še dodal.
"Da, da. Skrbela bova eden za drugega," je prikimavala dekle in stiskala prišleka za roke.
"Moje zdravje ni v nevarnosti. Izdelali so me tako, da delujem še v veliko ekstremnejših okoljih in sem popolnoma samozadosten," je pojasnil tisti, ki ve vse.
"Izdelali?" je dekle komaj spravila iz sebe.
"Vojna je bila neizbežna in zato so me izdelali kot nekakšno varovalo, da človeštvo ne bi izumrlo. Da bi bil lahko popoln partner in varuh tistim, ki bi jim uspelo preživeti vojno opustošenje.
Dekle je umaknila roke in stopila korak nazaj
"Ne vznemirjaj se. Sposoben sem poskrbeti za vse tvoje potrebe. Sem vešč zdravnik in poznam vse medicinske tehnike. Znam sintetizirati najrazličnejše droge in še kar nekaj koristnih kemičnih spojin. Anatomsko sem moški in sem popolnoma operativen. V trebuhu imam trezorček z večjo količino moških semenčič, ki so povsem zaščitene pred radiacijo. In če bi se slučajno izkazalo, da si neplodna, imam v sebi tudi ženska jajčeca. Prav tako lahko preoblikujem trebuh v inkubacijsko enoto in donosim zarodek. Ne bom te pustil na cedilu. Skupaj bova položila temelje novi, boljši človeški rasi."
Medtem je dekle tiho sedla na tla in z dlanmi prekrila obraz. Tiho je jokala. In kljub temu, da je tisti, ki je vedel vse, tudi vedel vse, pa se mu še sanjalo ni, zakaj je dekle jokala.
Prevedel: Žiga Leskovšek
Med enim najbolj spektakularnih sončnih zahodov v zemeljski zgodovini, kar sicer v takratnih časih niti ni bilo kaj posebnega, je iz pokrajine, prekrite z radioaktivno vulkansko žlindro, prikorakalo bitje. Sicer je res spominjalo na človeka, v bistvu pa je bil to le tisti, ki ve vse in zakorakal je v bližnje, manjše mestece, ki je bilo nekoliko manj radioaktivno.
Med stvarmi, ki jih je vedel tisti, ki ve vse, so bili datumi, točen čas, temperatura, absolutna in relativna vlažnost, stopnje in nivoji okoljske radioaktivnosti, zastrupljenost zemlje, točna sestava ozračja, saj se je zaradi prašnih delcev nebo obarvalo v prav enkratno rožnato barvo. Med stvarmi, ki jih je prišlek vedel, pa je bila tudi celotna tehnološka zgodovina človeštva in njegova kulturna dediščina.
No, kljub vsemu pa le ni vedel čisto vsega. Ni poznal prihodnosti. Tako, da se mu niti sanjalo, da bo medtem, ko bo kolovratil po glavni ulici, naletel na človeško bitje. Dokler na svoji levi ni zaslišal predirni krik.
Iz kršja stanovanjskih podrtij je šinila mlado dekle in ga objela, še preden jo je tisti, ki ve vse, sploh lahko pozdravil. Dekle je bila verjetno najstnica, morda pa je bila že v zgodnjih dvajsetih letih. Kljub razcapanim oblačilom in neurejeni zunanjosti, je bila videti popolnoma zdrava.
Dekle je prišleka spustila iz objema in stopila nekoliko nazaj. Njene roke so počivale na njegovih in zrla je vanj z neverjetnim olajšanjem.
"Vedela sem, da boš prišel, je dejala s tresočim glasom in med posameznimi besedami lovila sapo. "Vse te mesece sem že skoraj izgubila upanje, vendar sem vztrajala. Vedela sem, da boš prišel."
"Pravi čudež je, da si preživela. In da si tako zdrava," je rekel tisti, ki ve vse. "Seveda pa je tudi čudež, da sem te sploh našel. Toda zdaj si lahko popolnoma brez skrbi. Poskrbel bom zate," je še dodal.
"Da, da. Skrbela bova eden za drugega," je prikimavala dekle in stiskala prišleka za roke.
"Moje zdravje ni v nevarnosti. Izdelali so me tako, da delujem še v veliko ekstremnejših okoljih in sem popolnoma samozadosten," je pojasnil tisti, ki ve vse.
"Izdelali?" je dekle komaj spravila iz sebe.
"Vojna je bila neizbežna in zato so me izdelali kot nekakšno varovalo, da človeštvo ne bi izumrlo. Da bi bil lahko popoln partner in varuh tistim, ki bi jim uspelo preživeti vojno opustošenje.
Dekle je umaknila roke in stopila korak nazaj
"Ne vznemirjaj se. Sposoben sem poskrbeti za vse tvoje potrebe. Sem vešč zdravnik in poznam vse medicinske tehnike. Znam sintetizirati najrazličnejše droge in še kar nekaj koristnih kemičnih spojin. Anatomsko sem moški in sem popolnoma operativen. V trebuhu imam trezorček z večjo količino moških semenčič, ki so povsem zaščitene pred radiacijo. In če bi se slučajno izkazalo, da si neplodna, imam v sebi tudi ženska jajčeca. Prav tako lahko preoblikujem trebuh v inkubacijsko enoto in donosim zarodek. Ne bom te pustil na cedilu. Skupaj bova položila temelje novi, boljši človeški rasi."
Medtem je dekle tiho sedla na tla in z dlanmi prekrila obraz. Tiho je jokala. In kljub temu, da je tisti, ki je vedel vse, tudi vedel vse, pa se mu še sanjalo ni, zakaj je dekle jokala.
Prevedel: Žiga Leskovšek
Last edited by sigismundus on 19.06.2013 17:22:41, edited 1 time in total.
tisti, ki sanja tuje sanje
-
sigismundus
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1472
- Joined: 08.02.2005 15:16:02
Re: Knjige
Ulrich Lettau: Mikrokozmos
"Tale poskus je pa res nekaj posebnega. Prvič nam uspeva tak izjemen podvig," sem izdavil, medtem ko sem opazoval velikanski mikroskop, ki je povečeval florov atom. Kazalec je že zdavnaj prekoračil milijardno povečavo in se neustavljivo približeval končni povečavi milijardi in sedemstopetdeset milijonov. Teoretski maksimum.
"Dr. Cronus, prepričan sem, da boste za ta dosežek, ko ga boste objavili, prejeli Titanovo nagrado za fiziko. V čast mi je, da lahko sodelujem pri tem poskusu," je pripomnil moj pomočnik.
Moj zelenkast obraz je prešinila škrlatna rdečica, kar se mi je vedno dogajalo, ko sem bil v zadregi. "Daj no, Prometej! Še toliko drugih je, ki so ogromno prispevali pri postavljanju osnov tega projekta."
Ponovno sva se osredotočila na plazemski monitor, na katerem se je komaj naziral nukleus in devet elektronov. Slika pa se je počasi povečevala.
Bilo je očitno, da je znastvena teorija zmotno napovedovala, da naj bi bili elektroni popolnoma enaki, nukleus pa se naj sploh ne bi premikal.Prav tako smo pričakovali, da bodo elektroni povsem naključno krožili okoli jedra.
"Poglejte, doktor. Kaže, kot da jedro seva komaj zaznavno energijo. Kot majčkeno sonce," je nenadoma vzkliknil Prometej.
"Da, to sevanje je resda neznatna, vendar pa še kako vpliva na te majčkene elektrone. Nukleus oddaja energijo v obliki svetlobe."
Medtem je povečava dosegla številko milijardo in pol. "Poglejte doktor, kako so elektroni razporejeni v pravilnih orbitah, ki so vse bolj in bolj oddaljene od epicentra. In kako krožijo okoli jedra. Prav tako kot v našem planetarnem sistemu. Najbližji elektron je čisto drobcen in ožgan, drugi je siv, četrti pa rdeč."
Prometej je bil čisto prevzet. "Dr. Cronus, poglejte kako ogromen je peti elektron, šesti pa ima celo obroč."
Medtem pa je doktor popolnoma očaran opazoval tretji elektron. "Poglej tale elektron, Prometej. Prav nekaj posebnega je. Modrikast je, z velikimi, zelenimi lisami. Na obeh polih pa ima bele kape," je zaneseno spregovoril. "Saj je prav tak, kot naš planet," je še komaj slišno dodal.
Prevedel: Žiga Leskovšek
"Tale poskus je pa res nekaj posebnega. Prvič nam uspeva tak izjemen podvig," sem izdavil, medtem ko sem opazoval velikanski mikroskop, ki je povečeval florov atom. Kazalec je že zdavnaj prekoračil milijardno povečavo in se neustavljivo približeval končni povečavi milijardi in sedemstopetdeset milijonov. Teoretski maksimum.
"Dr. Cronus, prepričan sem, da boste za ta dosežek, ko ga boste objavili, prejeli Titanovo nagrado za fiziko. V čast mi je, da lahko sodelujem pri tem poskusu," je pripomnil moj pomočnik.
Moj zelenkast obraz je prešinila škrlatna rdečica, kar se mi je vedno dogajalo, ko sem bil v zadregi. "Daj no, Prometej! Še toliko drugih je, ki so ogromno prispevali pri postavljanju osnov tega projekta."
Ponovno sva se osredotočila na plazemski monitor, na katerem se je komaj naziral nukleus in devet elektronov. Slika pa se je počasi povečevala.
Bilo je očitno, da je znastvena teorija zmotno napovedovala, da naj bi bili elektroni popolnoma enaki, nukleus pa se naj sploh ne bi premikal.Prav tako smo pričakovali, da bodo elektroni povsem naključno krožili okoli jedra.
"Poglejte, doktor. Kaže, kot da jedro seva komaj zaznavno energijo. Kot majčkeno sonce," je nenadoma vzkliknil Prometej.
"Da, to sevanje je resda neznatna, vendar pa še kako vpliva na te majčkene elektrone. Nukleus oddaja energijo v obliki svetlobe."
Medtem je povečava dosegla številko milijardo in pol. "Poglejte doktor, kako so elektroni razporejeni v pravilnih orbitah, ki so vse bolj in bolj oddaljene od epicentra. In kako krožijo okoli jedra. Prav tako kot v našem planetarnem sistemu. Najbližji elektron je čisto drobcen in ožgan, drugi je siv, četrti pa rdeč."
Prometej je bil čisto prevzet. "Dr. Cronus, poglejte kako ogromen je peti elektron, šesti pa ima celo obroč."
Medtem pa je doktor popolnoma očaran opazoval tretji elektron. "Poglej tale elektron, Prometej. Prav nekaj posebnega je. Modrikast je, z velikimi, zelenimi lisami. Na obeh polih pa ima bele kape," je zaneseno spregovoril. "Saj je prav tak, kot naš planet," je še komaj slišno dodal.
Prevedel: Žiga Leskovšek
Last edited by sigismundus on 19.06.2013 17:23:11, edited 2 times in total.
tisti, ki sanja tuje sanje
Re: Knjige
prebral:
Simon Scarrow-Orli na pohodu
Simon Scarrow-Orli na pohodu
-
sigismundus
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1472
- Joined: 08.02.2005 15:16:02
Re: Knjige
Victoria Barbosa: V brezčasju
"Le kaj se ti mota po glavi? Saj to je vendar popolnoma noro!" je vzkliknila Irene, Alicijina mama.
"Sploh ne. Vedno govorimo, da je čas element, ki ga ni mogoče nadzirati. Ki nas vedno znova preseneča. Mislim, da je skrajni čas, da ga ukrotimo."
"Ali ima to kakšno zvezo s tem, da zadnje čase toliko brkljaš po laboratoriju," je zanimalo očeta, ki si je gladil brke z dolgimi zalisci.
"Oh, nekaj prav gotovo. Pridite, pokazala vam bom," je dejala hčerka.
Alice je odpeljala starša v laboratorij. Tam sta bila bolj poredko, tako da sta previdno vstopila in se začela razgledovati.
***
V veliki sobi z visokim stropom in zagrnjenimi zavesami ni bilo videti prav nič nenavadnega, razen aparature na mizi, v kateri se je svetleča krogla vrtela s tako hitrostjo, da jo je bilo komaj opaziti. Slišalo pa se je tudi tiho brnenje.
"Je to to? In kaj ta aparatura sploh počne?" je zanimalo očeta.
"To je pravzaprav nekakšna časovna uravnilovka. Saj veste, kako pravijo otrokom: 'Kako si zrastla!' Ali pa: 'Saj se zdi, kot da je bil božič prejšnji teden. No, pa je spet tukaj,'" je povedala Alice.
"Seveda. Čas beži. Še posebej, ko si starejši," se je strinjala Irene.
Medtem sta v laboratorij pokukala dvojčka, Agnes in Roger. "Aha, tukaj ste. Kaj delate? Greva lahko naprej?" je zanimalo Rogerja.
"Kar vstopita," je odvrnila Alice in pobožala nečakinjo po skuštranih rdečih laskih. "Mama, se spomniš, kdaj smo proslavljali njun rojstni dan. Prav dobro smo se zabavali, kajne?" je vprašala.
"Seveda se spomnim. Imeli smo polno rdečih balonov, Agnes sem podarila punčko iz cunj, Rogerju pa tovornjak."
"No, kdaj je bilo to?"
"Zakaj..., no, ni dolgo tega. Počakaj, kdaj smo že proslavljali?" je oklevala Agnes.
"Mama, zdaj je že poletje. Torej je minilo kar nekaj časa, kajne?" je pripomnila Alice.
"Da, pa je res dolgo tega. Saj je bil medtem božič, pa velika noč..."
"Čas se je ustavil. Nekako si ustavila čas," je komaj izdavil oče, ki je postal bled kot stena.
Izvlekel je uro in se zazrl v številčnico. "Kazalci se komaj premikajo. Tega nisem niti opazil."
"V naši hiši se že kar nekaj časa ni nič spremenilo. Tega nismo opazili, saj za nas čas ni nekaj naravnega. Konec koncev naj bi živeli večno," je pojasnila Alice.
"Mar je to večnost? je zašepetala Irene in se začela ozirati naokoli, kot da je pričakovala, da se bodo vsak hip od nekod pojavili angeli.
"Seveda ne. Vse se je le nekoliko upočasnilo," se je nasmejala Alice.
"Toda, kaj je z našo oskrbo. Hišnik..."
"Helga je sem ter tja šla ven. Pravi, da je tako, kot če bi stopila iz premikajočega vozila. Imamo pa manjšo težavo."
"In kaj naj bi bilo to?" je zaskrbljeno vprašal oče.
Alice je stopila k oknu in odgrnila zaveso. "No, zunaj se je marsikaj spremenilo, saj se tam čas ni ustavil," je dejala.
Sobo je zalila močna sončna svetloba in jih tako zaslepila, da sprva sploh niso videli ven. Tudi Alice, ki že par mesecev ni pogledala skozi okno, je bila več kot presenečena. Nad njimi so se vili velikanski mostovi in širne avtoceste, ki so se vzpenjale daleč pod nebo. Po njih in pod njimi pa so s skoraj zvočno hitrostjo švigala živo obarvana vozila.
"Pravzaprav ne vem, kaj se bo zgodilo, ko bom izključila aparaturo. Predvidevam pa, da bo naša hiša predstavljala kar veliko časovno anomalijo," je še dejala.
Prevedel: Žiga Leskovšek
"Le kaj se ti mota po glavi? Saj to je vendar popolnoma noro!" je vzkliknila Irene, Alicijina mama.
"Sploh ne. Vedno govorimo, da je čas element, ki ga ni mogoče nadzirati. Ki nas vedno znova preseneča. Mislim, da je skrajni čas, da ga ukrotimo."
"Ali ima to kakšno zvezo s tem, da zadnje čase toliko brkljaš po laboratoriju," je zanimalo očeta, ki si je gladil brke z dolgimi zalisci.
"Oh, nekaj prav gotovo. Pridite, pokazala vam bom," je dejala hčerka.
Alice je odpeljala starša v laboratorij. Tam sta bila bolj poredko, tako da sta previdno vstopila in se začela razgledovati.
***
V veliki sobi z visokim stropom in zagrnjenimi zavesami ni bilo videti prav nič nenavadnega, razen aparature na mizi, v kateri se je svetleča krogla vrtela s tako hitrostjo, da jo je bilo komaj opaziti. Slišalo pa se je tudi tiho brnenje.
"Je to to? In kaj ta aparatura sploh počne?" je zanimalo očeta.
"To je pravzaprav nekakšna časovna uravnilovka. Saj veste, kako pravijo otrokom: 'Kako si zrastla!' Ali pa: 'Saj se zdi, kot da je bil božič prejšnji teden. No, pa je spet tukaj,'" je povedala Alice.
"Seveda. Čas beži. Še posebej, ko si starejši," se je strinjala Irene.
Medtem sta v laboratorij pokukala dvojčka, Agnes in Roger. "Aha, tukaj ste. Kaj delate? Greva lahko naprej?" je zanimalo Rogerja.
"Kar vstopita," je odvrnila Alice in pobožala nečakinjo po skuštranih rdečih laskih. "Mama, se spomniš, kdaj smo proslavljali njun rojstni dan. Prav dobro smo se zabavali, kajne?" je vprašala.
"Seveda se spomnim. Imeli smo polno rdečih balonov, Agnes sem podarila punčko iz cunj, Rogerju pa tovornjak."
"No, kdaj je bilo to?"
"Zakaj..., no, ni dolgo tega. Počakaj, kdaj smo že proslavljali?" je oklevala Agnes.
"Mama, zdaj je že poletje. Torej je minilo kar nekaj časa, kajne?" je pripomnila Alice.
"Da, pa je res dolgo tega. Saj je bil medtem božič, pa velika noč..."
"Čas se je ustavil. Nekako si ustavila čas," je komaj izdavil oče, ki je postal bled kot stena.
Izvlekel je uro in se zazrl v številčnico. "Kazalci se komaj premikajo. Tega nisem niti opazil."
"V naši hiši se že kar nekaj časa ni nič spremenilo. Tega nismo opazili, saj za nas čas ni nekaj naravnega. Konec koncev naj bi živeli večno," je pojasnila Alice.
"Mar je to večnost? je zašepetala Irene in se začela ozirati naokoli, kot da je pričakovala, da se bodo vsak hip od nekod pojavili angeli.
"Seveda ne. Vse se je le nekoliko upočasnilo," se je nasmejala Alice.
"Toda, kaj je z našo oskrbo. Hišnik..."
"Helga je sem ter tja šla ven. Pravi, da je tako, kot če bi stopila iz premikajočega vozila. Imamo pa manjšo težavo."
"In kaj naj bi bilo to?" je zaskrbljeno vprašal oče.
Alice je stopila k oknu in odgrnila zaveso. "No, zunaj se je marsikaj spremenilo, saj se tam čas ni ustavil," je dejala.
Sobo je zalila močna sončna svetloba in jih tako zaslepila, da sprva sploh niso videli ven. Tudi Alice, ki že par mesecev ni pogledala skozi okno, je bila več kot presenečena. Nad njimi so se vili velikanski mostovi in širne avtoceste, ki so se vzpenjale daleč pod nebo. Po njih in pod njimi pa so s skoraj zvočno hitrostjo švigala živo obarvana vozila.
"Pravzaprav ne vem, kaj se bo zgodilo, ko bom izključila aparaturo. Predvidevam pa, da bo naša hiša predstavljala kar veliko časovno anomalijo," je še dejala.
Prevedel: Žiga Leskovšek
Last edited by sigismundus on 20.06.2013 12:51:51, edited 2 times in total.
tisti, ki sanja tuje sanje
-
sigismundus
- STRIPOHOLIK
- Posts: 1472
- Joined: 08.02.2005 15:16:02
Re: Knjige
Joanna Russ: Turistični frazeološki slovarček
LOCRINE: polotok in bližnja okolica
Visoki Lokrinnen
X 437894 = II
okolje podobno zemeljskemu (preglejte avdio posnetke in transkripcije)
-fiziologija, ekologija, religija in običaji
Wu in pomočniki: Locrine, Koristne fraze za tuje goste, 2. del,
Praga, 2355
V hotelu
To je moj spremljevalec. Ne, ne bom ga dal za napitnino.
Zahtevam upravnika.
To ni moja soba. Jaz ne diham amonijaka.
Najboljše se počutim pri temperaturi med 290 in 303 stopinjah kelvina.
Natakarica, kosilo je še vedno živo.
Na zabavi
Ste to vi?
Ali je to vse, kar ste vi? Koliko vas je sploh tukaj?
V zadovoljstvo mi je bilo spoznati vašega klona.
V skladu s kodeksom o medplanetarnem prijateljstvu, bi se morala nekako dotakniti, vendar mi dovolite, da se opravičim.
Ali ste strupeni?
Ali ste užitni? Jaz nisem užiten.
Oni, ljudje se ne regenerirajo.
Moj spremljevalec ni užiten.
To je moje uho.
Mar tako spolno občujete?
Ali naj bi bilo to erotično?
Najlepša vam hvala. Prosim, da razložite.
Ali spreminjate barve?
Ali ste noseči?
Zdaj bom odšel iz sobe.
Ali sva lahko samo prijatelja?
Takoj me opeljite na zemeljski konzulat!
Čeprav sem zelo počaščen, da me vabite v vaše parišče, pa se opravičujen, ker sem živorodne rase.
V bolnici
Ne!
Moja prehranjevalna odprtina ni na tistem koncu mojega telesa.
To bi najrajši storil kar sam.
Prosim, da ne menjate atmosfere v moji sobi, ker se bom počutil na moč neudobno.
Ne jem železa.
Če boste namestili termometer v tisto odprtino, boste dobili bolj malo ali celo nič podatkov
Razgledne točke
Vi niste moj vodič. Moj vodič je dvonožec.
Mi, zemljani, ne maramo tega.
Oh, kakšen srčkan natatorij (plavališče, plodišče, prizorišče)
Kdaj se bo se bo nesrečno zaljubljena princeska vrgla v vulkan? Ali lahko sodelujemo?
Tega ni mogoče razložiti.
To je komaj verjetno.
To je nesmiselno.
Videl sem že veliko boljših primerkov od tega.
Prosim, če me napotite do najbližjega razumnega sesalca.
Takoj me odpeljite na najbližjo zemeljsko ambasado.
V gledališču
Mar je to zabavno?
Oprostite, prosim! Nisem hotel biti žaljiv.
Nisem hotel sesti na vas. Nisem vas opazil na sedežu.
Ali bi nekoliko znižali svoje telo?
Moje oči so občutljive samo na svetlobo. Na valovno dolžino od 3000 - 7000 Ångströmov.
Ali si vse to samo domišljam?
Ali bi me moralo motiti, ker so tla poplavljena?
Kje je izhod?
Na pomoč!
Kakšna izjemna umetnost!
Moje religiozno prepričanje mi ne dovoljuje, da bi sodeloval v tej predstavi.
Počutim se zelo slabo.
Ne prehranjujem se z živo hrano.
Mar naj bi bilo to erotično?
Lahko vzamem tole domov?
Ali je tudi to del predstave?
Ne dotikajte se me!
Gospod ali gospa, to so moje zunanje pritikline.
Gospod ali gospa, to so moje notranje pritikline.
Rad bi uporabil enoto za recikliranje odpadkov.
Ali ste končali?
Ali lahko začnem?
V napoto ste mi.
Pod nobenim pogojem.
Če ne boste prenehali, bom poklical varnostnika. Moja vera mi tega ne dopušča.
Gospod ali gospa, to je privatni del mojega telesa.
Gospod in gospa, to je privatni del mojega telesa.
Komplimenti
Več vas je, kot vas je bilo prej.
Vaši lasje niso pravi.
Če se boste sezuli, bom omedlel.
Tukaj ni več prostora.
Nedvomno boste tukaj tudi jutri
Žalitve
Taki ste kot vedno.
Več vas je, kot vas je bilo malo prej.
Ali ste čisti?
Seveda ste čisti, vendar ste preveč živahni.
Na splošno
Odpeljite me na zemeljski konzulat.
Povejte mi, kje je zemeljski konzulat.
Boste že slišali, ko vas prijavim na zemeljski konzulat.
To ni način, da tako ravnate z obiskovalci.
Pokažite mi pot do mojega hotela, prosim.
Kdaj lahko vidim luno? Ali ima ta planet luno?
Ali je to polna luna? Takoj me odpeljite na zemeljski konzulat! Kje bi lahko dobil drugi del knjige Wuja in pomočnikov: Fiziologija, ekologija, verstva in običaji na Lokrinu. Cena ni važna.
Nekaj je narobe z mojim vozilom.
Umiram.
Prevedel : Žiga Leskovšek
LOCRINE: polotok in bližnja okolica
Visoki Lokrinnen
X 437894 = II
okolje podobno zemeljskemu (preglejte avdio posnetke in transkripcije)
-fiziologija, ekologija, religija in običaji
Wu in pomočniki: Locrine, Koristne fraze za tuje goste, 2. del,
Praga, 2355
V hotelu
To je moj spremljevalec. Ne, ne bom ga dal za napitnino.
Zahtevam upravnika.
To ni moja soba. Jaz ne diham amonijaka.
Najboljše se počutim pri temperaturi med 290 in 303 stopinjah kelvina.
Natakarica, kosilo je še vedno živo.
Na zabavi
Ste to vi?
Ali je to vse, kar ste vi? Koliko vas je sploh tukaj?
V zadovoljstvo mi je bilo spoznati vašega klona.
V skladu s kodeksom o medplanetarnem prijateljstvu, bi se morala nekako dotakniti, vendar mi dovolite, da se opravičim.
Ali ste strupeni?
Ali ste užitni? Jaz nisem užiten.
Oni, ljudje se ne regenerirajo.
Moj spremljevalec ni užiten.
To je moje uho.
Mar tako spolno občujete?
Ali naj bi bilo to erotično?
Najlepša vam hvala. Prosim, da razložite.
Ali spreminjate barve?
Ali ste noseči?
Zdaj bom odšel iz sobe.
Ali sva lahko samo prijatelja?
Takoj me opeljite na zemeljski konzulat!
Čeprav sem zelo počaščen, da me vabite v vaše parišče, pa se opravičujen, ker sem živorodne rase.
V bolnici
Ne!
Moja prehranjevalna odprtina ni na tistem koncu mojega telesa.
To bi najrajši storil kar sam.
Prosim, da ne menjate atmosfere v moji sobi, ker se bom počutil na moč neudobno.
Ne jem železa.
Če boste namestili termometer v tisto odprtino, boste dobili bolj malo ali celo nič podatkov
Razgledne točke
Vi niste moj vodič. Moj vodič je dvonožec.
Mi, zemljani, ne maramo tega.
Oh, kakšen srčkan natatorij (plavališče, plodišče, prizorišče)
Kdaj se bo se bo nesrečno zaljubljena princeska vrgla v vulkan? Ali lahko sodelujemo?
Tega ni mogoče razložiti.
To je komaj verjetno.
To je nesmiselno.
Videl sem že veliko boljših primerkov od tega.
Prosim, če me napotite do najbližjega razumnega sesalca.
Takoj me odpeljite na najbližjo zemeljsko ambasado.
V gledališču
Mar je to zabavno?
Oprostite, prosim! Nisem hotel biti žaljiv.
Nisem hotel sesti na vas. Nisem vas opazil na sedežu.
Ali bi nekoliko znižali svoje telo?
Moje oči so občutljive samo na svetlobo. Na valovno dolžino od 3000 - 7000 Ångströmov.
Ali si vse to samo domišljam?
Ali bi me moralo motiti, ker so tla poplavljena?
Kje je izhod?
Na pomoč!
Kakšna izjemna umetnost!
Moje religiozno prepričanje mi ne dovoljuje, da bi sodeloval v tej predstavi.
Počutim se zelo slabo.
Ne prehranjujem se z živo hrano.
Mar naj bi bilo to erotično?
Lahko vzamem tole domov?
Ali je tudi to del predstave?
Ne dotikajte se me!
Gospod ali gospa, to so moje zunanje pritikline.
Gospod ali gospa, to so moje notranje pritikline.
Rad bi uporabil enoto za recikliranje odpadkov.
Ali ste končali?
Ali lahko začnem?
V napoto ste mi.
Pod nobenim pogojem.
Če ne boste prenehali, bom poklical varnostnika. Moja vera mi tega ne dopušča.
Gospod ali gospa, to je privatni del mojega telesa.
Gospod in gospa, to je privatni del mojega telesa.
Komplimenti
Več vas je, kot vas je bilo prej.
Vaši lasje niso pravi.
Če se boste sezuli, bom omedlel.
Tukaj ni več prostora.
Nedvomno boste tukaj tudi jutri
Žalitve
Taki ste kot vedno.
Več vas je, kot vas je bilo malo prej.
Ali ste čisti?
Seveda ste čisti, vendar ste preveč živahni.
Na splošno
Odpeljite me na zemeljski konzulat.
Povejte mi, kje je zemeljski konzulat.
Boste že slišali, ko vas prijavim na zemeljski konzulat.
To ni način, da tako ravnate z obiskovalci.
Pokažite mi pot do mojega hotela, prosim.
Kdaj lahko vidim luno? Ali ima ta planet luno?
Ali je to polna luna? Takoj me odpeljite na zemeljski konzulat! Kje bi lahko dobil drugi del knjige Wuja in pomočnikov: Fiziologija, ekologija, verstva in običaji na Lokrinu. Cena ni važna.
Nekaj je narobe z mojim vozilom.
Umiram.
Prevedel : Žiga Leskovšek
tisti, ki sanja tuje sanje
Re: Knjige
Ima morda kdo knjigo D. Cortese: Divja hrana? THX

Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Knjige
ma ne boš zdaj na stara leta začel travo, korenje i divlje bobice jest?risar_69 wrote:Ima morda kdo knjigo D. Cortese: Divja hrana? THX
nehaj ga srat
Re: Knjige
Dario Cortese je dokaj znan, je bivši sošolec od enega od mojih sotekačev, in prav tako furajo to divjo hrano, ga kar pohvalijorisar_69 wrote:Ima morda kdo knjigo D. Cortese: Divja hrana? THX
Nimam knjige, mi je pa znan, in kar uspeva in je baje ok zadeva, če bom kaj zvedel ti javim...
Odstrani se pošast!
Re: Knjige
Jeffery Deaver - Plesalec na krsti, vrhunski kriminalni triler... zelo priporočam Deaverja, njegovo najbolj znano delo je Zbiralec kosti, mislim da je Plesalec na krsti njegovo nadaljevanje...
v tem delu je napet spopad dveh briljantnih umov- kriminalčevega in kriminalistovega, še Harlan Coben je napisal tole...Jeffery Deaver je mojster v prikazovanju zapletenih zločinov, ki jih razreši z vztrajnostjo, pretkanostjo in čistim ustvarjalnim genijem. Lincolnu Rhymu (glavni lik, kriminalist na vozičku) ni para.
v tem delu je napet spopad dveh briljantnih umov- kriminalčevega in kriminalistovega, še Harlan Coben je napisal tole...Jeffery Deaver je mojster v prikazovanju zapletenih zločinov, ki jih razreši z vztrajnostjo, pretkanostjo in čistim ustvarjalnim genijem. Lincolnu Rhymu (glavni lik, kriminalist na vozičku) ni para.
Re: Knjige
Na morju prebral:
Miodrag Bulatović - Ljudje s štirimi prsti
Miodrag Bulatović - Peti prst
Zanimivi knjigi, nudi vpogled v mafijski svet izgnancev (tako jugoslovanov, kot čehov, poljakov, ukrajincev itd) v zahodnem svetu, predvsem Nemčiji in njihove barabije, kraje, itd...Opisuje tudi delovanje četnikov, ustašov in ostalih "elementov" ter njihovo lobiranje in akcije za rušenje juge... deloma super napisana, deloma zaide v neke čudne primerjave, ko primerja fašizem in (nacizem) z neko črno svinjo Josephine
Vglavnem zanimivo iz vidika, kako so se morali "gastarbajterji" znajti v tujini, na žalost imajo tukaj glavno vlogo večinoma lopovi, tatovi, mafijci in đaboljebci... tistih pridnih, ki so pridno delali jih ni notri :/
Spolno življenje diktatorjev
To sem dobil od sodelavke in da vrnem nazaj, sem to prebral... dolgočasno in suhoparno, naštevanje, preskakovanje itd... nič kaj zanimivega, pač potrebni so kot zajci in moč jim je dala, da ga lahko namakajo kamor in kjer hočejo... čakam še na knjigo iz iste serije (spolno življenje v vatikanu ali nekaj takega ....)
Miodrag Bulatović - Ljudje s štirimi prsti
Miodrag Bulatović - Peti prst
Zanimivi knjigi, nudi vpogled v mafijski svet izgnancev (tako jugoslovanov, kot čehov, poljakov, ukrajincev itd) v zahodnem svetu, predvsem Nemčiji in njihove barabije, kraje, itd...Opisuje tudi delovanje četnikov, ustašov in ostalih "elementov" ter njihovo lobiranje in akcije za rušenje juge... deloma super napisana, deloma zaide v neke čudne primerjave, ko primerja fašizem in (nacizem) z neko črno svinjo Josephine
Vglavnem zanimivo iz vidika, kako so se morali "gastarbajterji" znajti v tujini, na žalost imajo tukaj glavno vlogo večinoma lopovi, tatovi, mafijci in đaboljebci... tistih pridnih, ki so pridno delali jih ni notri :/
Spolno življenje diktatorjev
To sem dobil od sodelavke in da vrnem nazaj, sem to prebral... dolgočasno in suhoparno, naštevanje, preskakovanje itd... nič kaj zanimivega, pač potrebni so kot zajci in moč jim je dala, da ga lahko namakajo kamor in kjer hočejo... čakam še na knjigo iz iste serije (spolno življenje v vatikanu ali nekaj takega ....)
Odstrani se pošast!
Re: Knjige
srce,kri in smrt iz črnila....debeljuce....
zdejla mam u deli pa krvavo posočje od gradnika...
zdejla mam u deli pa krvavo posočje od gradnika...
horex je zakon, pa reno tud...