O stripih v naših medijih....

[Corto]

A STE SLIŠAL REKLAMO NA VAL 202?

IHAAAAAAAA

JUP
Pa včeraj so me klicali iz STA (Slovenska Tiskovna Agencija) so hoteli par informacij, pa sem jih na Corta obrnil

Aha, iz STA je bila ta gospodična, ki me je klicala. Sem malo preslišal, katera agencija je na začetku pogovora

[TomDar]

"ej, danes menda v kinu šiška prodajojo tist star papir, ki ga maš tolk"

Ko bi vsaj časa imel toliko, kot tega papirja...
Evo še udeležiti se mi ne bo uspelo!

Samo dobro prodajajte

[Corto]

Zadnja oddaja Stripofilije na Radiu Študent, tam okoli 8. minute sem tudi jaz podal kratek komentar na letošnji izbor naj stripov na našem forumu:
http://radiostudent.si/kultura/stripofi ... -pridelava

[TomDar]

A STE SLIŠAL REKLAMO NA VAL 202?

IHAAAAAAAA

JUP
Pa včeraj so me klicali iz STA (Slovenska Tiskovna Agencija) so hoteli par informacij, pa sem jih na Corta obrnil

Aha, iz STA je bila ta gospodična, ki me je klicala. Sem malo preslišal, katera agencija je na začetku pogovora

Eh moj Corto, gospodične in ženske moraš znat poslušat

[Corto]

Novica na STA v zvezi z bazarjem:
https://www.sta.si/2117149/v-kinu-siska ... ar-stripov

Če ima kdo dostop, naj skopira sem celotni članek.

[tilitili]

V Kinu Šiška 45. ljubljanski bazar stripov

Ljubljana, 24. marca - V CUK Kino Šiška bo danes potekal 45. ljubljanski bazar stripov, ki je namenjen predvsem nakupu, prodaji ali menjavi starih stripovskih izdaj. Bazarju so se pridružile tudi nekatere striparne, zato bodo na voljo tudi novi stripi. Bazar od leta 2006 organizira društvo ljubiteljev stripov Stripoholik.

Celotna novica...morš pa plačat.

[ninel]

Tintin na radiu študent:

http://radiostudent.si/politika/britoff ... ov-britoff



V kanadskem mestu Winnipeg se je začela debata o otroških knjigah v javnih knjižnicah. Sprožila jo je odločitev, da bo ena izmed knjig iz serije Tintin dokončno
odstranjena iz obtoka. Tokrat se je pod kritičnim očesom znašla knjiga Tintin v Ameriki, ki v odnosu do staroselcev uporabi številne škodljive stereotipe. Zaradi
pritožb je dostop do knjige že nekaj časa omejen, a še ne preprečen. O tovrstnem delovanju, torej popolni odstranitvi knjige, se namreč pojavljajo različna mnenja.
Če preskočimo tiste, ki trdijo, da v knjigi sploh ni rasizma, ostanejo še zagovorniki odstranitve in pa tisti, ki pravijo, da to ni konstruktivno in da to ni pravi pristop
k poučevanju o rasizmu in stereotipih.

Tintin v Ameriki pa še zdaleč ni edina problematična v seriji 24 zgodb. Ravno v prej omenjeni knjižnici si je tako na primer že več let nemogoče izposoditi knjigo
Tintin v Kongu, saj ta prikazuje kolonialni odnos do afriške države in tamkajšnjega prebivalstva. Prve tri knjige v seriji, poleg Tintina v Ameriki in Tintina v Kongu
še prva, Tintin v Sovjetski zvezi, so tiste, ki so najbolj pogosto kritizirane in posledično cenzurirane. To se večinoma pokaže v odstranitvi iz javnih knjižnic ali vsaj
premestitvi knjige z otroškega oddelka k literaturi za odrasle.

Glavni lik v seriji je Tintin, belgijski novinar, ki v svojih številnih dogodivščinah odkriva in varuje resnico. Vprašanje je seveda, za katero oziroma čigavo resnico pri
tem gre. Njegov pristop je izrazito orientalističen in v današnjem času izjemno problematičen. Tudi če sprejmemo dejstvo, da gre pri Tintinu za odraz časa nastanka
knjige in torej prepričanja avtorja, ki so bila takrat prepričanja večinskega prebivalstva, to še ne pomeni, da je prost dostop do teh vsebin nujno primeren za otroke.
Iluzorno je pričakovati, da ti že premorejo zmožnost kritičnega mišljenja, ki jim bo omogočila refleksijo knjige glede na njen čas nastanka in takratna evropska
prepričanja. Tega se zaveda vedno večje število knjižničarjev in učiteljev in pričakujemo lahko še več odločitev o delni ali celotni cenzuri teh knjig za otroke.

Daleč od preizpraševanja popularnih Tintinov pa smo trenutno še v Sloveniji. Prej omenjene najbolj problematične prve tri knjige najprej niso bile prevedene in izdane
v slovenskem jeziku, a je popularnost zbirke očitno prevladala. Lani je tako založba Učila, sicer odgovorna za vse izdaje Tintina pri nas, izdala še prvo iz serije, Tintin
v Sovjetski zvezi. Ta strip je bil sicer primarno napisan na željo desničarskega urednika, ki je želel mladim v enostavni obliki predstaviti vse grozote komunizma. No,
vsaj povpraševanju je bilo zadoščeno.

[BuDi]

O AVTORSKEM STRIPU
PODOBA PODOBE
Datum: 30. mar. 2015

Strip, križanec med likovno umetnostjo in književnostjo, se vse bolj uveljavlja kot medij, ki ga je vredno resno obravnavati tudi na akademski ravni. Z branjem stripov človek razvija multimodalno pismenost, saj informacije razbira iz spleta besede in slike, pa tudi praznega prostora med posameznimi sličicami. Strip se uveljavlja v izobraževalnih procesih, ima svoje mesto v učbenikih, izginja pa iz tiska. Edina specializirana revija za strip je od leta 1992 Stripburger, stripovska scena pa ima novo prizorišče, Pritličje v Ljubljani.

Gostje oddaje: Aleš Debeljak, Izar Lunaček, Katerina Mirović, Samira Kentrić, Kaja Avberšek in Ciril Horjak.
Avtorica: Meta Česnik

http://4d.rtvslo.si/arhiv/podoba-podobe/174327974

[ninel]

Peeters! Peeters! (7. 4., 20h, Kinošiška)

01/04/2015
Anja (VigeVageKnjige)
http://vigevageknjige.org/peeters/



Že leta čakam. Natančneje, od 4. 7. 2009. To je namreč datum, rahlo spacano izpisan v mojem izvodu »Blue Pills«, in zraven piše »A’dam«. Dobro
se spominjam dneva, bilo je vroče kt swina in po dolgem in utrudljivem pešačenju po teh, onih, drugih in skrajno čudno poimenovanih grachtih mi
je uspelo pritavati na Kerkstraat in najti hišno številko 132, kjer domuje Lambiek, najstarejša striparna na svetu.

No, in tam je bila, na velikem kupu angleških izdaj, zadaj – oranžna, vsa svetleča, to me je prej odbilo kot pritegnilo, skoraj bi rabila sončna očala –,
tam je bila: moja vstopnica, ena od obeh, v svet stripov. “Blue Pills, a positive love story.” Oh. Včasih so stvari enostavne. I was hooked … prej ko
rečeš keks. Prebrala sem to in nato skozi leta najbrž doberšen del tega, kar od Peetersa lahko prebere nekdo s polomljenim znanjem francoščine,
in bolj in bolj se mi je zdelo, da me je v bistvu vrgel na finto, ampak v dobrem smislu. Odprl mi je vrata, »Blue Pills« pač so taka knjiga, ki odpre
vrata: pristopna, odprta, intimna, da je že kar malo strašljivo, seveda se nalimaš, kaj pa! Ampak Peeters je mnogo, mnogo več od tega, in mnogo
bolj raznolik. In nikakor tako (niti na videz) enostaven. V tem smislu puščajo »Blue Pills« absolutno napačen vtis.

Zelo sem se trudila in hodila okoli slovenskih založb, da bi jih lahko prevedla, pa nihče ni mrdnil. Takrat VVK še niso obstajale, vmes pa so jo seveda
prevedli v že toliko jezikov, da zdaj ni več imelo pravega smisla. Kdor količkaj sledi produkciji risoromanov po svetu, je ni mogel zgrešiti. Me je pa
že od 5. 7.2009 zgodaj zjutraj imelo, zastaviti avtorju par vprašanj. Število slednjih skozi leta spričo prebranega čtiva kakopak narašča, ni pa se mi
nikdar zdelo dejansko možno, do pred kratkim, that is, da bom imela kdaj priložnost, govoriti z njim in potencialno dobiti tudi odgovore nanja. No,
eto, tole je še en sijajen plus dejstva, da človek dela pri založbi.

Na VVK sodelovanje s Stripolisom izjemno cenimo, ker se nam zdi, da kompletna scena nujno potrebuje povezovalni element in da je neprecenljivo,
imeti možnost in priložnost, o stripovski umetnosti govoriti, in govoriti redno. Eno je prodaja, že, to je pomembno, da obstanemo, toda drugo, enako
pomembno, je, zakaj to delamo in kam se to, kar delamo, umešča. Zato nam je skrajno pomembno, da naše delo vzpodbudi debato – in v tem smislu
je intervju s Peetersom v okviru Stripolisa THE thing.

To je človek, katerega knjigo smo izbrale za prvo znotraj VVK – z dobrim razlogom. »Peščeni grad« ni zgolj zgodba o času, ki polzi med prsti, osebno
se mi zdi res odlična metafora za svet, v kakršnem živimo – vsak dan znova, ta reka (okej, v konkretnem primeru morje), v katero stopamo, pa spet
ne stopamo, to, kako, če parafraziram Heraklita, smo in nismo.

Vseeno mi je, če ni tako odbit kot »Pachyderme« in ne tako razvpit kot omenjene »Blue Pills« in ne tako vesoljski kot »Aama«, presežek in dodana
vrednost »Peščenega gradu« je, vsaj zame, v odprtosti prepleta zgodbe in podob. Ja, res je, nekdo te gleda, ven iz knjige, ko jo bereš. O tem bi rada
govorila, to bi ga rada, med drugim, vprašala. Brez sentimentalnosti … okej, ne gre. Sentimentalno torej, skrajno iskreno: hvaležna in navdušena sem,
da imam v torek (7. 4.) zvečer tako krasno priložnost, in strašno se veselim. In upam, da se torej vidimo ob 20h v spodnji dvorani KinoŠiška. Frederik
Peeters bo z nami od 21h naprej preko skype povezave. In moja vprašanja nikakor niso edina, na katera je pripravljen odgovoriti. Živeli!

[ninel]

Intervju s hrvaškim striparjem in animatorjem Markom Dješko:
http://www.fashion.hr/u-hrvatskoj-treba ... tripa.aspx

[TomDar]

Intervju s hrvaškim striparjem in animatorjem Markom Dješko:
http://www.fashion.hr/u-hrvatskoj-treba ... tripa.aspx

Zanimivo majco ima

[BuDi]

Končno se je pojavil prvi (stoprvi) članek o knjigi Cvetličarna v hiši cvetja...

Lazar Džamić: Cvetličarna v hiši cvetja
Študija uspeha Alana Forda v Jugoslaviji
Zakaj je kultni italijanski strip Alan Ford zares zaživel le v Jugoslaviji? Odgovor ponuja Lazar Džamić.

http://www.rtvslo.si/kultura/beremo/laz ... tja/362282



eni obvladajo mreženje in promocijo, kapo dol.

[BuDi]

oddaja TV Slovenija:

http://ava.rtvslo.si/#174330234;;

Odprta knjiga: Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala

Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala - Butnskala je naslov kultne monumentalne radijske nadaljevanke v šestih epizodah, ki je bila predvajana na Radiu Študent leta 1979 in je vplivala na celotno generacijo. Posnela sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc; odigrala sta vse osebe, ki nastopajo v nadaljevanki. Igra je doživela neverjeten uspeh in je edinstven spomenik časa in prostora na začetku 80. let, ki sta vodila h kasnejšemu vznikanju mladih posnemovalcev oz. imitatorjev v različnih medijskih zvrsteh. Leta 1991 je bila izdana na petih avdiokasetah, leta 2002 pa v kompletu na treh CD-jih. Na podlagi radijske igre je bil leta 1985 posnet celovečerni film z istim naslovom, lani pa je Butnskala z ilustracijami Marka Derganca izšla tudi v stripu. O stripu in fenomenu Butnskale se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Ciril Horjak in Peter Tomaž Dobrila

[macon]

oddaja TV Slovenija:

http://ava.rtvslo.si/#174330234;;

Odprta knjiga: Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala

Marko Derganc in Emil Filipčič: Butnskala - Butnskala je naslov kultne monumentalne radijske nadaljevanke v šestih epizodah, ki je bila predvajana na Radiu Študent leta 1979 in je vplivala na celotno generacijo. Posnela sta jo Emil Filipčič in Marko Derganc; odigrala sta vse osebe, ki nastopajo v nadaljevanki. Igra je doživela neverjeten uspeh in je edinstven spomenik časa in prostora na začetku 80. let, ki sta vodila h kasnejšemu vznikanju mladih posnemovalcev oz. imitatorjev v različnih medijskih zvrsteh. Leta 1991 je bila izdana na petih avdiokasetah, leta 2002 pa v kompletu na treh CD-jih. Na podlagi radijske igre je bil leta 1985 posnet celovečerni film z istim naslovom, lani pa je Butnskala z ilustracijami Marka Derganca izšla tudi v stripu. O stripu in fenomenu Butnskale se bosta z voditeljico Ireno Duša pogovarjala Ciril Horjak in Peter Tomaž Dobrila

Ta strip je zanič in to si upam izreči kjerkoli in kadarkoli. Ima natrpan tekst, ki zadavi tok in slabo konfekcijsko statično risbo, o stripovski naraciji in montaži tip, ki si domišlja, da je stripar, ni nikoli niti slišal.

Sramota, da se ta jajca predstavlja kot nekak dosežek, kar dokazuje točno na to o čemer pišem že več kot desetletje: o klientelnih spregah, cuzanju stripovskega medija za žepe brezveznikov, ki kakor jim paše ukrivljajo pojme kot so recimo avtorstvo in kvaliteta. Vsi potem modro molčijo, da se ne bi komu zamerili in potrjujejo obstoječe st(r)anje.

Vsi uredniki, ki imajo posla s stripom v mainstream tiskanih medijih, so v Sloveniji sramota zase. O likovnem ali risarskem ne vedo nič, dozdeva se jim, da je presežek v realizmu in v detajliranju. S tem, da o realistični figuri nimajo nobenega pojma in jim lahko prijateljček podtakne kup napak na vsaki figuri, detajliranje pa razumejo v smislu koliko ur je nekdo fizično delal, čeprav lahko z odvečnim pimplanjem samo zadavi volumen in kompozicijo strani.

To seveda pišem po približno dvajsetih letih izkušenj pogovorov in dopisovanj z bebci, katerih delovni domet je bil v vratarnici ali v fotokopirnici.

ps: Ciril, ne bluzi o genialni risbi Derganca (iz rtv prispevka).

pps: Dvakrat sem uporabil besedo na s in jo zamenjal. Recimo, da sem se naknadno potrudil biti malo bolj kultiviran in besedo na s si upam uporabiti zelo redko, res le v primerih totalnega in nedvomnega s. Prav tako bom redko opletal z genialnostjo, ker so zame vrednosti pretežno v polju sivin.

[BuDi]

Če bodo kdaj podeljevane kakšne nagrade za najboljšo (samo)promocijo 2014/2015 sta ob 71 izdajah edina kandidata Kuća cveća in Butnskala ...

Pomoje lahko izda kdo Watchmana v slovenščini v zlatih platnicah in lastnoročnim podpisom avtorjev in ga v 350.000 izvodih v roza kabrioletu skupaj z Alanom Mooreom osebno brezplačno raznaša od stanovanja do stanovanja pa ne bi dobil take medijske podpore.