Prebral sem Sojenice od Jonathana Littella(a je še kdo tole prebral?).
V bistvu knjiga, ki ti ostane v spominu, saj je zgodba po svoje neverjetno zanimiva.
Sama bukva je precej obsežna, saj obsega kar dobrih 900 strani, zgodba pa se dogaja v času 2.svetovne vojne; glavni "junak" je doktor prava Maximilian Aue, ki kakšnih 20 let po koncu vojne v Franciji pripoveduje o svojih vojnih doživetjih, ki jih je doživel kot oficir SS in pripadnik varnostne službe najprej v zasedeni Ukrajini(poletje 1941), nato na Kavkazu(1942), v Stalingradu(1942/43), sledijo še Berlin(1943/44), obiski koncentracijskih taborišč na Poljskem(vključno z Auschwitzem) in na koncu skrivanje in bežanje pred Sovjeti na Pomorjanskem(februar/marec 1945) in na koncu spet Berlin ter pobeg iz glavnega mesta nemškega rajha(april/maj 1945).
Sam Aue je sicer zelo kompleksna osebnost, saj po eni strani deluje v surovem, vojnem svetu še relativno "human"(še posebaj na začetku v Ukrajini in na Kavkazu) od Stalingrada naprej(kjer je tudi ranjen v glavo) pa se mu začne vedno bolj mešati in nato do konca zagreši še nekaj brutalnih umorov.
Njegovo norost potencirajo še otroške travme in bolestna obsedenost z svojo sestro dvojčico od katere so ga prisilno ločili v njunih ranih najstniških letih ter sovraštvo do matere, katero krivi za to, da jih je oče zapustil.
Od takrat, ko je ranjen v glavo v Stalingrad(januar 1943) pa potem še enkrat v Berlinu(februar 1945) se začne resničnost mešati z njegovimi nasilnimi, seksualnimi fantazijami, ki dosežejo vrhunec v 2-3 tednih, ki jih sam preživi v vili svoje sestre in njenega moža februarja in marca 1945.
Knjiga je drugače kar težko branje, saj avtor brez dlake na jeziku opisuje eksekucije civilistov v Ukrajini ter pozneje v Auschwitzu z vsemi brutalnimi podrobnostmi, tudi doživetja ob koncu zgodbe, ki ga skupaj preživijo Aue in njegov tovariš Thomas z zapuščenimi in podivjanimi vojnimi sirotami-otroki so zelo srhljiva in brutalna.
K težki zgodbi avtor prispeva še s tem, ko nam podrobno predstavlja vse bolne, seksualne fantazije kjer ne manjka incesta, krvi, sado-mazo zadev in telesnih izločkov, o katerih fantazira Aue.
Je pa zgodba tudi zgodovinsko poučna, saj nam podrobno in zgodovinsko verodostojno predstavlja delovanje Einzatzgrupp-akcijskih skupin(katere član je tudi Aue) v Ukrajini in na Kavkazu, potem bitko v Stalingradu, delovanje koncentracijskih taborišč, življenje v Berlinu v letih 1943-45, navsezadnje se Aue osebno sreča in sodeluje z resničnimi visokimi nacisti, kot so Himmler, Heydrich, Speer, Eichmann, Hoss, Globocnik, Ohlendorf, Pohl, Blobel, Best, Abetz, francoskimi fašisti tipa Brassilach itd.
Skratka, po mojem mnenju ima knjiga kot zgodovinski roman vsekakor visoko vrednost in jo priporočam, res pa je, da ni za ljudi z slabim želodcem
