forum.striparna.com

Že stara vestička, ampak malo bolj na plus udari samo preveč govori o božanskem, pač...
Sem prejel danes, pa nalimam še sem


Kaj napovedujejo maji za leto 2011 ?


Kaj se dogaja zdaj in kaj nam prinaša bližnja prihodnost? Starodavni
Maji v svojem koledarju Tun napovedujejo, da bo februarja 2011 človeštvo
vstopilo v zadnje obdobje evolucije zavesti, v obdobje zavestnega
soustvarjanja.


Preberite, kaj nas čaka v letu 2011 in kako naj delujemo, da bo prehod v
novo dobo, ki se zgodi leta 2012, lažja.

Po teoriji dr. Callemana, švedskega molekularnega biologa in
dolgoletnega raziskovalca majevskega koledarja, bomo 11. februarja 2011
stopili na zadnjo, 9. stopnico kozmične piramide. To je zadnje obdobje
evolucije zavesti, kot je zapisano v majevskem koledarju Tun, ki se bo
končalo 28. oktobra 2011.
"Konec leta 2011 bo oslabela nadvlada dualističnega uma, vse omejene
misli bodo izginile, vsi konfliktni načini bivanja, delovanja, čutenja
in razmišljanja, ki izvirajo iz nižjih ravni zavesti, bodo razrešeni in
združeni v svetlobo. To bo vsakomur omogočilo razumeti vsakogar in vse
hkrati.," je prepričan dr. Calleman.
To obdobje prinaša ravnotežje, razsvetljenje in milino, univerzalno
hvaležnost in ljubezen do vsakogar. Nič več ne bomo izkušali ločenosti
med seboj in božanskim. Prebudili bomo lastno božanskost in spoznali, da
je vse eno. Doživljali se bomo kot bogove ali kot popoln izraz
božanskega, kar tudi smo.




Konec vladanja

Ker bodo ljudje sprejeli neposredno povezavo z božanskim in prepoznali
svojo božanskost, se bodo vključili v zavestno soustvarjanje. Posledično
bodo imela organizirana verstva, hierarhije in sistemi vladanja zelo
majhen vpliv na posameznike in svet. Če vsi živimo po svoji polni moči
in v harmoniji ter smo povezani z božanskim, zakaj bi sploh še
potrebovali ali izvolili nekoga, ki bi mu sledili in mu dajali svojo
moč, da bi nam vladal?
Vsi ljudje bodo na veliko globlji način, kot je zdajšnji, prepoznani kot
enakovredni, kot edinstven izraz božanskega.




Kaj nas čaka 2012?

Trenutno smo še vedno v razvoju ali evoluciji, tako na zavestni kot na
telesni, duševni, čustveni in duhovni ravni. Do leta 2012, ko bo
človeštvo doseglo novo raven zavesti, bomo živeli v obdobju priprave,
učenja in treninga za dvig zavesti.




Bo 2012 konec sveta?

Leto 2012 po prepričanju Majev in drugih resda prinaša konec, vendar ne
takšnega, kot ga pričakuje večina ljudi. To je konec in hkrati začetek,
čas, v katerem bomo postali popolna, ljubeča in razsvetljena bitja:
zmožni bomo živeti v ljubezni, miru in harmoniji z vsem in z vsakomer,
ljubiti in spoštovati naravo ter vse, kar je živo, in se zavedati
veličine vsega, kar nam je dano, in hkrati minljivosti resničnosti, v
kateri živimo.




Pomembno je, kako delujemo že DANES

Z današnjimi mislimi, občutki in vizijami, tlakujemo za jutri, zato je
še kako pomembno, da če ne želimo recimo vojne in lakote po svetu, da
razmišljamo o tem, kako imajo vsi na svetu hrano in kako povsod po svetu
vlada mir, harmonija in ljubezen. Mi smo ustvarjalci resničnosti, v
kateri živimo in vsi mi jo ustvarjamo.
Če nam ni všeč, je pomembno, da jo začnemo spreminjati - najprej pri
sebi in potem se bo tako ali tako spremenil cel svet. Zato je še kako
pomembno, da nas že danes vodi glas srca namesto glas ega.


Prehod ne bo enostaven .

Nikakor pa ne bo možen, če že danes ne bomo opustili navad, prepričanj,
vzorcev in resnic, ki nam ne služijo več. Če bomo zgolj čakali, kaj se
bo zgodilo leta 2012, smo v celoti zgrešili bistvo, saj bo po 28.
oktobru 2011 oziroma tedaj, ko se bo nova resničnost dokončno
manifestirala, prepozno za popolno prebuditev.
Že danes je pomembno, kako čutimo in delujemo, kako razmišljamo in se
izražamo, kaj počnemo in ustvarjamo, kaj dajemo in kaj sprejemamo vsak
trenutek. Predvsem pa, ali se zavedamo svoje veličastne moči, svojih
misli, čustev in dejanj.



Vsak sam in vsi skupaj smo alkimisti

Ustvarimo lahko vse, kar si zamislimo in zaželimo, kar ne nazadnje
počnemo že ves čas, vendar pretežno nezavedno, s svojimi zmedenimi
mislimi, občutki in dejanji pa ustvarjamo nekaj, česar si v resnici
sploh ne želimo. V tem času se je najpomembneje spomniti, kdo smo in
zakaj smo tukaj - kakšno je naše poslanstvo - kajti vsak med nami si je
izbral, da se je rodil ob tako pomembni prelomnici, ki se že dogaja in
bo doživela vrhunec leta 2012.




Čista radost bivanja v trenutku ZDAJ

Po eni strani lahko to obdobje, ki ga prikazuje majevski koledar,
doživljamo kot pospeševanje časa ali pa kot zastavitev časa. "Čas" bo
prišel do konca, saj je "čas" izkušnja, ki je dominantno posredovana z
levo možgansko poloblo.
Dejansko pa resnica o času obstaja samo v svetu ali v resničnosti, ki ji
vlada neuravnotežena dvojnost. Ko bo ustvarjeno ravnovesje med
možganskima poloblama, bomo namesto "časa" doživljali čisto radost
bivanja v trenutku zdaj. To protislovje ni zlahka razumljivo človeku,
čigar umu še vedno vladajo ego in dvojnosti, ustvarjeni na nižjih
stopnjah zavesti.
Ego, ki je bil zasnovan z namenom sledenja dualističnemu umu, na visoki
frekvenci 9. ciklusa razvoja zavesti preprosto ne bo mogel preživeti.

Na deveti stopnici razvoja zavesti, ki ji vlada soustvarjanje, bo delovanje
in razmišljanje na ravni dualistične zavesti nemogoče.

Kakšno spremembo želite videti v svetu in v kakšni resničnosti želite
živeti?

Mi smo sprememba, na katero čakamo. Postanite že danes natanko tista
sprememba, ki jo v svetu želite videti jutri! Veliko se smejmo in imejmo
lepe misli in dobre občutke še naprej. To je to - vstopnica za novo
resničnost!


-----

Prejel:


Spoštovani naslovniki!

Ponovno smo priče eni izmed arogantnih metod farmacevtske industrije v navezi z vsemogočno EU birokracijo kako zavladati nad zdravjem ljudi, tokrat s popolno prepovedjo alternativnega zdravljenja z naravnimi zdravili. Moje osebne izkušnje z naravnimi zdravili so izjemne, se pravi, v korist mojega zdravja.

Gre za našo osnovno pravico in odgovornost do izbire katero zdravilo bomo izbrali v primeru določene bolezni. Ker je naši vladi in našim poslancem v EU popolnoma vseeno ali bo EU tak ukrep sprejela ali ne (sicer bi nas o tem kaj povprašali), sem prepričan, da se takemu ukrepu moramo upreti sami, s pridružitvijo k peticiji. Sicer pa se vsakdo odloča sam zase.

Pozdravljeni,

Bogo Šest


Z aprilom 2011 hoče Evropska unija prepovedati prodajo vitaminov, mineralov, alternativno zdravljenje z zelišči bo postalo kaznivo. S sprejetjem Codex Alimentarius nam hočejo odvzeti našo osnovno pravico do zdravja.
Podpišite peticijo, potrebnih je 35 milijonov podpisov. Njihov cilj je, da bi farmacevtske družbe zavladale ljudem. Naravna zdravila bodo imela napise, da se jih ne sme zaužiti, stevia je ze tako ali tako prepovedana, kmalu bo kamilica postala strupena.

Prosimo, da to pošljete vsem znancem in prijateljem. Hvala!

LINK:
http://www.ipetitions.com/petition/join ... n_petition

---

Moving Forward S PODNAPISI-POJDI spodaj na CC
Prijeten ogled!!
http://www.youtube.com/watch?v=4Z9WVZddH9w

risar_69 wrote:S sprejetjem Codex Alimentarius nam hočejo odvzeti našo osnovno pravico do zdravja.
Podpišite peticijo, potrebnih je 35 milijonov podpisov. Njihov cilj je, da bi farmacevtske družbe zavladale ljudem. Naravna zdravila bodo imela napise, da se jih ne sme zaužiti, stevia je ze tako ali tako prepovedana, kmalu bo kamilica postala strupena.

Vsebina codexa alimentariusa je tako bolano skregana z vsako logiko, da dvomim, da jim bo zadevo uspelo speljat, saj toliko zdrave pameti pa narod menda še ima, da se upre takim p*zdarijam.

Vsaj upam.

Prejel še tole o Codexu Alimentariusu:


PETICIJA PROTI EU PREPOVEDI ZDRAVLJENJA PO NARAVNI POTI

Z aprilom 2011 hoče Evropska unija prepovedati prodajo vitaminov,
mineralov, alternativno zdravljenje z zelišči bo postalo kaznivo. S
sprejetjem Codex Alimentarius nam hočejo odvzeti našo osnovno pravico do
zdravja.
Podpišite peticijo, potrebnih je 35 milijonov podpisov. Njihov cilj je, da
bi farmacevtske družbe zavladale ljudem. Naravna zdravila bodo imela
napise, da se jih ne sme zaužiti, stevia je ze tako ali tako prepovedana,
kmalu bo kamilica postala strupena.

Prosimo, da to pošljete vsem znancem in prijateljem. Hvala!

LINK:
http://www.ipetitions.com/petition/join ... n_petition


Prihaja Codex Alimentarius
Verjetno vas ni prav veliko slišalo za Codex Alimentarius,
kajne? Če niste zanj slišali, je cilj elite dosežen, saj jim točno to najbolj
odgovarja. Če bi vedeli kaj Codex je, bi bil njegov obstoj ogrožen… in točno to
želim doseči s tem blogom, saj Codex prihaja. V veljavo pride 31. decembra
letos. To vam morda v tem trenutku prav nič ne pove in nič ne pomeni, ampak v
kratkem vam bo več jasno, ko vam obrazložim kaj Codex sploh je. Če boste potem
začeli razmišljat o njem in vas bo zaskrbelo, pa bo moj cilj dosežen… saj nas
vse lahko skrbi njegova uvedba.

Kaj Codex sploh je? Codex Alimentarius je skupek pravil za
regulacijo poljedelstva in popolno kontrolo hrane od semena do končnega
pridelka. Pa bom čisto na enostaven način skušal napisat kaj njegova uvedba pomeni.

-
Pod Codexom ni več potrebno označevat živila, ki so
genetsko spremenjena, kar je sedaj obvezno.
-
Zelenjava in sadje bosta izpostavljena sevanju.
Trenutno se to dela samo pri sadju in zelenjavi, ki mora dolgo potovati… da
ostane dlje sveža. Pod Codexom bo to obvezno za vsa živila.
-
Po uvedbi Codexa bodo vse živali, ki se redijo za hrano
ali mleko, morale dobivati Monsanto rasni hormon in Monsanto antibiotike. Naj
vam ob tem še povem, da je Monsanto največji proizvajalec genetsko spremenjenih
živil na svetu.
-
Ljudje bodo zbolevali zaradi uživanja genetsko
spremenjene hrane, tukaj pa vskoči farmacija, ki jim bo nudila pomoč v obliki
svojih zdravil. Praktično vsa naravna zdravila postanejo prepovedana in
označena kot strupena in nevarna, dovoljeni bodo samo farmacevtski produkti. Pa
naj mi še kdo reče, da je kemija bolj zdrava od naravnih zadev. Ampak ravno v
tem je problem… naravna zdravila so konkurenca farmaciji, zato jih želijo
prepovedat. Vse vitaminske dodatke bo možno dobit samo še na recept.
-
Codex v osnovi preprečuje in celo prepoveduje naravno
organsko kmetovanje.

Naj še enkrat povzamem vse. Codex Alimentarius bo vso
kontrolo nad hrano potisnil v roke farmaciji in Monsantu kot največjemu
proizvajalcu genetsko predelane prehrane. Če se vse črne slutnje uresničijo,
bomo v roku 10 let na policah v trgovinah imeli le še genetsko spremenjeno
prehrano, organske, ekološke in biološke ne bo več. Kmetje bodo morali semena
kupovat od Monsanta vsako leto, saj imajo njihova semena vgrajen gen, ki
preprečuje nadaljnje razmnoževanje. Z drugimi besedami povedano, ne proizvajajo
semen, zato mora kmet vsako leto znova kupiti semena… od Monsanta seveda.
Ironija je v tem, da bomo morda v povprečju dlje živeli, ampak kvaliteta
življenja bo precej slabša, saj bo prehrana nekvalitetna. Veliko bo bolezni,
tukaj pa nam bo farmacija prodajala svoje izdelke in nas zdravila, tako da bodo
še oni dobili svoj kos pogače.

Zdaj pa tisto najstrašnejše… zaradi posledic uvedbe Codexa
naj bi po celem svetu umrlo okrog 3 milijarde ljudi… da, res je… 3 milijarde!!!
Zakaj? Zaradi pomanjkanja hrane, nekvalitetne hrane, celo zaradi ozdravljivih
bolezni, ker bodo naravna zdravila seveda prepovedana, imunski sistem pa
oslabljen zaradi nekvalitetne genetsko spremenjene hrane.

Kakšna je rešitev in kaj se lahko naredi?

Širite novico še naprej… povejte vsem prijateljem, znancem,
sošolcem, sodelavcem, družini in nasploh vsem, ki jih poznate… pišite bloge,
pošiljajte maile, govorite o tem. Časa je zelo malo, ampak ni še prepozno.
Codex naj bi stopil v veljavo 31. decembra 2011, zato je treba pohitet.

Za Codex je zadolžena posebna Codex Alimentarius komisija.
Leta 1994 so poskušali uvesti Codex v ZDA, ampak ljudje so spregledali in
množično pisali lokalnim politikom, kongresnikom, trgovskim verigam je postalo
jasno, da bodo propadle, če se Codex uvede in so tudi same lobirale za njegovo
preprečitev… in skupaj so dosegli, da se Codex na koncu ni uvedel. Nato pa se
je komisija spravila nad Evropo in kot vse kaže jim bo tukaj uspelo. Računajo
na večjo razbitost trga in slabšo komunikacijo med državami… kar oboje drži.
31. december je dan D… ni še prepozno, zato vas res naprošam, da širite to
novico naprej.

Kaj pa če se Codex res uvede?

V tem primeru pa vam toplo priporočam, da jest čim več doma
vzgojene in pridelane hrane. In pa še nekaj pomembnega… hranite semena!!! Ob
uvedbi Codexa bo namreč težko ali pa celo nemogoče kupiti gensko nespremenjena
semena, zato jih obvezno hranite doma za naprej. Če imate to možnost, razširite
svoj vrt in poskušajte narediti čim večje zaloge ozimnice, da boste tudi čez
zimo jedli čim več zdrave hrane. Bodite pozorni na to kaj kupujete. Največkrat
so ravno pridelki večjih in bolj reklamiranih podjetij v bistvu najslabši za
zdravje.
Za vse, ki znate angleško pa je priporočljiv ogled še sledečih treh videov:
http://www.youtube.com/watch?v=99IcZ1Tt ... r_embedded

http://www.youtube.com/watch?v=HhON1WN4 ... r_embedded

http://www.youtube.com/watch?v=h93lkcv6 ... r_embedded




Pazite nase!!

Ljudje se počasi prebujajo, začetki protestov po svetu.....
http://www.youtube.com/watch?v=_2F9kn9KfFA&feature


---

Kaj sledi, ko bodo obdavčili še....
http://www.youtube.com/watch?v=2VsNTk59exI&feature



-----

In zakaj gredo cene hrane tako navzgor....
http://peopleforfreedom.com/new-world-o ... -it-video/


----

Prejel-Nov način pisanja prošenj za delo:


Popolnoma sem nepripravljen za delo pod pritiskom kakor tudi za
nadure, razen če niso bogato nagrajene. Iskreno me boli k**** za cilje
vašega podjetja, če s svojo plačo ne morem pokriti niti tekočih
...stroškov, plus da mi ostane malo za garderobo, knjige, potovanja,
šport in zabavo...
Funkcioniram po principu kolikor denarja-toliko glasbe.
Prav tako me popolnoma nič ne zanima dejstvo da ste v
težavah in pričakujem da boste pravočasno poravnali vse svoje z zakonom določene obveznosti do mene, kakor tudi spoštovali mojo pravico do dopusta in praznikov.
Obstaja velika verjetnost da vas bom zapustil, takoj ko najdem kaj boljšega. Sem komunikativen in prijazen, za težake pa imam kratko vžigalno vrvico.

Študiral sem 100 let in uspeh je že to
da sem sploh karkoli končal v tej državi, kakršna je. Izobražujem se
tudi brez vas, ker sem radoveden in mislim da ima življenje smisel
tudi brez umiranja na delovnem mestu. Ne zajebavajte me z raznimi
testiranjim in team-buildingi, ker so to bedarije. Če se že
preseravate s temi zahodnjaškimi fintami, me še plačajte kot na
zahodu. Če česar ne znam, se bom naučil, saj nisem debil. In
končno, obstojajo tudi stvari, ki bi jih počel iz čistega veselja, ampak
to na žalost ni to delo, ki mi ga nudite.

S spoštovanjem...

Pa še pismo Mojce:




Pismo vladi


Mojca …


Draga »moja« vlada – gospod Borut Pahor, ministri in vsi poslanci v naši parlamentarni zgradbi, ki iz dneva v dan dokazuje, da cirkus ni nujno okrogle oblike. Slovenska televizija mi namreč omogoča ogled vaših zasedanj in nemalokrat imam občutek, da bi se »stanovalci« živalskega vrta znali zmenit hitreje, učinkovitejše... in predvsem veliko bolj kulturno.


In ne..., ne nazivam vas z »dragi«, ker bi vas imela tako zelo rada, temveč zato, ker ste... in postajate iz dneva v dan vse bolj – dragi....

Dragi moji torej! Dolgo je že tega, kar sem hodila v šolo. A vendar ne tako dolgo, da se nekaterih reči ne bi prav dobro spomnila.

Na primer dobro poznanega, dolgočasnega in ne preveč priljubljenega predmeta, imenovanega »temelji socialistične morale«. TSM. KDot večini takratnih najstnikov je tedaj tudi meni bilo bolj malo mar za socializem, Marxa, pravice in dolžnosti delavskega razreda pa za strukturo oblastniške piramide. Zelo dobro pa se spomnim ene razlage. In sicer, da v parlamentu sedijo poslanci, izvoljeni od svojega ljudstva. In da tam zastopajo želje, potrebe in interese tega istega ljudstva, ki jih je izvolilo...


Potem sem odrasla. Ob spominu na to definicijo se že dolgo le še žalostno nasmehnem.


V želodcu se naseli kamen... in v srcu zbode bolečina. Vse večje je namreč moje prepričanje, da je politika nekaj najbolj umazanega, pokvarjenega in da vonj njene gnilobe sega daleč nad oblake. Naj mi oproste vsi tisti, ki so vanjo vstopili pošteni in z dobrimi nameni. A tudi vi, morda nekoč entuziasti, slej ko prej postanete del elitne črede... ali pa vas povozijo... (da ne rečem »ustrelijo«, kakor pred leti ubogega Krambergerja).


Beseda »morala« je v vaših vrstah že davno izgubila ssvoj pomen. In sprašujem se,


kje vendar živite? Na drugem planetu? Ali ste se le preselili v tako visoko nadstropje, da vaš pogled do spodnjih (da ne rečem »do kleti«, kajti počasi nas boste vse strpali prav tja), niti z očali ne seže več??


Seveda mi je jasno, da za vse niste odgovorni vi. Da so problemi bili že v času, ko smo še bili del naše bratske SFRJ in da so krivice in packarije naraščale skozi delovanje vseh dosedanjih vlad v samostojni Sloveniji. A spreglejmo zdaj bivšo Jugoslavijo. Skupaj s svojim slovenskim narodom sem si neizmerno želela odcepitve. Samostojne države Slovenija, ki bo živela pravično, pošteno... in bo mali raj na Zemlji. »Danes so dovoljene sanje«, je na osamosvojitveni slovesnosti dejal Milan Kučan.... in meni so po licu spolzele solze veselja... Pa ne za dolgo.... Sanje so že davno dobile podobo režečega, spačenega, izmaličenega obraza, ki grozeče zre vame na vsakem koraku.


Vse skupaj izgleda nekako tako, kot da bi desetletnemu otroku dal v roke dolgo zaželjeno dragoceno igračo in ga z njo napotil v samostojno življenje, za katerega pa niti slučajno ni niti zrel, niti sposoben... Zato je moral nujno najti druge starše... Evropsko unijo. Pa NATO – da lahko naši fantje in možje izpostavljajo svoja življenja na tujih bojiščih... zakaj že???


Najsodobnejši obliki hlapčevstva. Prepričana sem, da si niti ubogi Cankar ni mogel misliti, kako globoko je ta suženjska naravnanost zapisana v slovenskih genih, a ča bi živel danes, bi lahko pisal popolnoma enake zgodbe. In za smetano na vrhu te (grenke) sadne kupe ste nam vsilili še euro, ki je naše preživetje podražil do nerazpoznavnosti Kljub vsem vašim sladkim obljubam, kako se cene ne bodo spremenile – a ste jih počasi in pritajeno višali, da mi danes postane slabo, če karkoli poskušam preračunati v naše dobre stare tolarje. Kajti, gospodje moji, kot šestčlanska družina smo lahko s 5000 tolarji preživeli nekaj dni. In raje ne bom razpredala o tem, koliko preživimo z 20 euri zdaj, ko smo doma le še trije. Oprostite, temu lahko rečem le – nateg stoletja!


Čigave interese torej zastopate? Pa pojdimo po vrsti:


Morda interese otrok? Tistih najmlajših in najbolj nebogljenih???

Moj odgovor je – ne. Brez donacij podjetij in posameznikov, ki kupujejo inkubatorje, mnogi od njih očitno ne bi imeli pravice preživeti.!!! Žalostno. In povejte mi, kakšna država smo, da mora vse slovensko ljudstvo zbirati denar za opreacijo v tujini, ki bo triletniku rešila in ohranila nogice, da bo nekoč lahko hodil? Zato, ker naš Zavod za zdravstveno zavarovanje stroškov take operacije v tujini ne pokriva. Pokriva pa stroške operacije, s katero bi v našem domačem KC dečku nogice preprosto odrezali in mu, nič krivemu, za vedno odvzeli možnost, da bi kdaj samostojno hodil. A to je zgolj en primer v velikem morju podobnih...

Kriminal brez primere! Ob tem ne smem niti pomisliti, kako bi bilo (ali kako je) v primeru, ko bi šlo za otroka kogarkoli od vas, slovenske elite...



Morda interese slovenske družine? S čem?


S plačami, ki bi zagotavljale dostojno preživetje?


Z delavniki, ki bi omogočali otrokom, da še imajo starše?


S skrbjo za mater (ali očeta) samohranilko z enim, dvema, tremi ali več otroki, ki ne ve niti, kaj bo svojim otrokom dala na krožnik..., kaj šele, kako jih bo oblekla in obula in v svoji stiski premnogokrat ne more zatisnit oči??

Povejte mi, kako je mogoče ob stresnem življenju, ko premnogi delajo le zato, da polnijo žepe že tako bogatim, kakovostno vzgajati otroke in ne le poskrbeti za njihovo materialno preživetje? Se vam zdi, da je povsem enostavno razmišljati o vrednotah življenja – če po trdem delu uspeš ob petih, šestih zvečer pripraviti kosilo.... in ne veš, kaj boš na krožnik dal jutri??? Ah, seveda, vzgoja otrok ni vaš problem..., se vas ne tiče... Do tedaj, ko je treba s srdom in zgroženo ošteti mladino, ki meče kamne v okna vaše palače...



Kar nekaj let sem delala kot prostovoljka. Dovolj dolgo, da sem imela priložnost od blizu spoznati vašo skrb za družino. In nisem povsem prepričana, da se ta beseda v vaših krogih ni preselila v slovar tujk. Za njeno dobrobit mnogo bolj skrbijo in naredijo premnoga dobrodelna društva, večinoma temelječa na prostovoljnem delu. A se zdi, da so nevladne organizacije bolj trn v peti kakor pa dobrodošla pomoč in dopolnitev državnim inštitucijam. Kajti vaši razpisi za dodelitev sredstev nevladnemu sektorju so večinoma pozni in zelo zahtevni, dodeljena sredstva pa največkrat mizerna in ne omembe vredna. Če zaradi tega neko društvo ne zmore izpeljati vseh načrtovanih projektov, mora konec leta še to miloščino vrniti državi.


Nikoli nisem bila dober matematik, toda s t6ole računico je nekaj hudo narobe.


Seveda pa za financiranje humanitarnih organizacij obstoja še fundacija FIHO – kjer v komisiji za razporeditev sredstev sedijo člani organizacij, ki so hkrati tudi prosilke za sredstva.. Smešno. In vi to mirno dopuščate.



Pa poglejmo še k družinam, v katerih problematika presega vse meje dopustnega – nezaželeni otroci, alkoholizem, zanemarjanje, čustveno, fizično ali spolno nasilje...


Otroke odvzamete in jih naselite v (prenatrpane) vzgojne domove, stanovanjske skupine ali rejništva. A ker so vzgojni zavodi preko vikendov zaprti, te iste otroke v tem času vračate v družine, iz katerih ste jih odstranili.... in kjer se večinoma v borih dveh dneh ponovno izniči vse, kar je bilo prek tedna mogoče zgraditi.... In, tako mimogrede..., ti otroci bi potrebovali veliko, veliko več od postelje in nekaj obrokov na dan, saj so njihova srca zaznamovana z globokimi ranami. A tudi tu velja tisti znani izrek: »pri denarju se vse konča«. Tudi človečnost človeka.

Kako preprosto. »Ni denarja«. Ni denarja za več stanovanjskih skupin. Ni denarja za več zaposlenih psihologov in socialnih delavcev. Ni denarja za ustanovitev bivalnih enot, ki bi mlade po 18-em letu, ko morajo zapustiti vzgojne domove, počasi pospremile v odraslost in jih pripravile na samostojno življenje. Zato so se prisiljeni vrniti v družino, v kateri so bili tako ali drugače zlorabljani.... Ali pa... na ulico... Še vedno nezreli in nepripravljeni na odraslo življenje mnogi zapadejo v omamo odvisnosti, prestopništva ali celo kriminala... In glej ga, zlomka, tedaj se nenadoma, ne vem od kje, najde dovolj denarja za odvetnike, sodne postopke in bivanje v zaporu.


Zastopate mar interese malih ljudi? Svojega »delavskega razreda«? Opeharjenih, ponižanih, oropanih ljudi, ki pred Rdečim križem sklonjenih glav stojijo v vrsti za paket hrane??? In ki jim boste zaradi neplačanih položnic izklapljali elektriko in jim pošiljali izvršitelje na vrata?



Dragi moji, nekaj zelo gnilega je v tej dolini šentlflorjanski. Zelo, zelo gnilega....


Nisem ekonomist. Nisem pravnik. In ne matematik. Sem le človek. Človek, ki čuti. In v tisto, kar čuti, tudi verjame...


Kdaj... in zakaj... je človek postal Nič? Številka. Smet, s katero se lahko počne karkoli in kakorkoli? Kdaj ste pozabili, da ima sleherni človek, že zgolj z dejstvom, da se je rodil, pravico do dostojnega življenja? In kdo ste, draga moja vlada z vsemi lopovskimi tajkuni vred, da ljudem to pravico lahko jemljete? Jih ponižate in oropate za zadnji kanček človeškega dostojanstva in za povrh pričakujete, da bodo taisti ljudje predano in z veseljem polnili vaše žepe???


In ne mažite mi, prosim, oči z vašo umazano lažjo o recesiji, ki je le lepo zveneče ime za:


»vse so pokradli«... Ne čudi me, da propadajo ali so že propadla skoraj vsa dobra slovenska podjetja. Že ob samem začetku privatizacije so se »začeli« rojevati novodobni slovenski tajkuni... Nihče niti s prstom ni mignil, da bi preprečil njihova dejanja.


Zato mi ne govorite, da ni denarja. Da je slovenska delovna sila »draga«. Katera delovna sila pa? Delavke v trgovinah našega dobrega soseda... in drugih trgovskih verigah? Delavke Preventa? Ali sužnji Hilde Tovšak?


Gospodje moji, ne imejte me za za norca.

Pokažite mi direktorja, ki mesece ni prejel plače? Ali.... za koliko si hodo vodstva podjetij znižala plače..., zategnila pas... Za koliko se bodo znižale plače vam – poslancem in ostali vladajoči strukturi??? In..., če je »recesija«... od kje denar za vrtoglave nagrade takoimenovanim »uspešnim« menedžerjem (ne vem, koliko bodo še uspešni, ko bo ljudstvu počil film in bo masovno »odložilo delo«), za v nebo vpijoče odpravnine tistim »velikim«, za bogate nagrade stečajnim upraviteljem..... Od kje denar za take in drugačne »falcone«.? Čudno, a v vašem nadstropju denarja nikoli ne zmanjka. Za ohranjanje lažnega imidža pred svojim gospodarjem Brusljem ste ga našli celo za pomoč Grkom. Le da boste za to do nagega slekli tisto ljudstvo, do katerega vaš pogled ne seže več.


Zato, dragi moji, ni treba biti posebno pameten, da je človeku jasno eno: DENARJA JE DOVOLJ. In ga bo dovolj..., ko boste začeli delati red pri vrhu piramide. Ko se boste v skupno dobro tudi sami odrekli koščku pogače. Ko boste odpravili neutemeljena in nerazumljiva razmerja med plačami snažilk in direktorjev. Ko boste od vseh tajkunov zahtevali vračilo neupravičeno pridobljenega premoženja. Ko za svoje napake ne bo plačal le tisti, ki je v tovarni ukradel šrauf (ali moja soseda samohranilka, ki si je drznila »ukrasti« ODPISAN kruh, da bi nahranila svoje tri otroke. Kajti kljub dovoljenju dobavitelja kruha in peciva tega ne bi smela storiti. Vse odpisano je namreč treba vreči v smeti!!!)

Povem vam, tedaj bo sleherni najnižji delavec lahko imel plačo, s katero bo mogel preživeti in živeti človeka vredno življenje. Življenje, do kakršnega ima pravico.



In ne, gospodje, nisem pesimist. Niti negativka. Rada imam mojo Slovenijo; njene ljudi in vse lepote, ki nam jih ponuja. Trdno verjamem, da bi moja deželica lahko bila mali raj na zemlji. Toda verjamem tudi v poštenje. V človečnost. V pravičnost. V načelo »vsi za enega-eden za vse«. Zato srčno upam, da se bo to moje ljudstvo zbudilo. Spregledalo, kaj nam delate... in kam nas peljete... Da bo nehalo biti žrtev in hlapec pogoltnežem. Da bo vstalo na noge in glasno zahtevalo nazaj svoje dostojanstvo. Ponosno in z dvignjeno glavo. Da se bo ta gnili kapitalizem, ki razčlovečuje, sesul sam vase... Da bodo »dovoljene sanje« - vsem.



Za konec pa še drobna misel vam, spoštovani gospod Borut Pahor. Če vam bo kdaj zmanjkalo za hrano, vas povabim k meni. S krožnikom domače goveje juhe vam bom vedno lahko postregla.


----

Še eno pismo:

SISTEMSKO PONEUMLJANJE


Da bi dodal svojo perspektivo, bi šel bolj v šolski sistem, ki ga je nastavila država. Že zgodovina se iz generacije v generacijo spreminja ??? in država ne želi, da se razkrijejo podrobnosti, in danes je isto s tem, da v sedanjosti mediji pišejo zgodovino, ki se jo bodo učili naši zanamci. Zanimivo je na fakulteti za politologijo, upam da bo kdo prebral to, ki je študiral kdaj na tem faksu. Pretežno se učijo samo zgodovino in o aktualnih temah in rešitvah skoraj ne debatirajo, še posebej če je profesor iz političnih vod. Redko se razpravlja s posameznimi profesorji, ki niso obarvani levo ali desno. Zakaj že??? Sistem je ustvarjen, sedaj se mora samo vrteti v isti smeri naprej. Ozadje je srhljivo za navadnega človeka, zato se mora skrivati in kontrolirati z zakoni in policijo, vojsko, itd...



To da je šolstvo primerno temu naslovu razprave "sistemsko poneumljanje", bi vas spodbudil k razumevanju situacije. Razumeti moramo našo zgodovino iz vseh zornih kotov in odkrivati resnico zarote in načrtov, ki nas čakajo, samo tako se bomo lažje izognili katastrofi. Šolstvo je kontrolirano in skrbno nadzorovano. Ta sistem se zaveda, da več kot bo pametnih, splošno razgledanih ljudi, več bo problemov za današnji komunizem in fašizem, ki se odvija v ozadju politike. Zakaj komunizem in fašizem, moramo vedeti, da vsi ljudje, ki danes vodijo svet so iz časov komunizma in fašizma in takratne mentalitete in "besedo demokracija" so najprej ustvarili v Ameriki, ki je imela resnične vrednote in je bila prava demokracija v začetku, potem se je pa spremenila v zaroto. Ljudje na vodilnih mestih so imeli moč, ljudje so govorili eno, oni so pa delali v svojo korist. Da ni prišlo do upora, so ljudem vedno nekaj malega dali, tako kot bi rekel... ljudje so zahtevali 600€ minimalne plače, država je zagovarjala da ne gre, potem pa so se pogodili, ko je bilo že veliko pritiskov, na 560€...Tako da so upore za leto ali več zatrli...pod pretvezo, "sej smo popustili več pa ne gre"



Tako to deluje že desetletja...v resnici, se pa iz davkoplačevalskega denarja ustvarja zarota, kontrola tistih, ki prinašajo denar v državno blagajno in delajo se mastni dobički posameznikov... Sami smo dali pobudo in dali moč posameznikom, da razpolagajo z našim denarjem, danes pa delajo tako da, večina ljudi nima za življenje, tisti, ki imajo nekaj so močno vpeti v sistem in če gredo iz njega, so krediti za njimi, ki jih držijo za jajca. Še huje je s podjetji, nihče ne more krr zapret firme.... Nihče, nebi da bi bilo finančnih posledic...


Šolski sistem se postavlja že v vrtcu. Ogromno bazira na igri, zabavi, otroških pravljicah itd... Ustvariti se mora balans med igro in realnostjo, realnostjo in spodbujanjem človeških potencialov, razumevanju in sanjarjenju, pogovoru in zabavo... Saj se dela pri posameznih učiteljih v pravo smer, ampak ustvariti se mora povsem nov sistem izobraževanja in razgledanosti. Strokovnjaki na tem področju morajo najprej svoje vrednote postavit na pravo mesto, potem pa postaviti sistem, ki bo spodbujal človeški razvoj v razsežnosti, miru, sreče in izobilja.



Osnovnošolski sistem, pa resnično začne poneumljat mladino. Postavijo jih v neke okvire in jih tretirajo kot ljudi, ki ne razumejo ničesar in jih spravijo tako daleč da ne znajo razmišljati s svojo glavo. Niti jih ne vprašajo kaj si želijo, niti ne spodbujajo njihovih potencialov. Ko se morajo odločit za nadaljevanje srednjega šolanja, večina sploh ne ve kaj bi. Megla oprostite!!


Profesorji in starši, resnično se vprašajte a veste kaj delate???


Otroke tretiramo, kot neumne in da ne vedo kaj bi radi (to kar pričakuješ od ljudi to boš tudi dobil) so "neumni" in zmedeni. Danes je neomejeno aktivnosti, ki jih lahko vsak počne. Veste zakaj? Da se ustvari zmeda v ljudeh. Saj veste te trditve "več ponudbe, več izbire, več aktivnosti, več zmede" To da ima človek izbiro je vse lepo in prav, ampak ko je preveč izbire nastane zmeda, ker probaš to in ono in potem ne veš, ni pa tiste močne želje in vztrajnosti.

Pogovorite se z otrokom, kaj mu je všeč in kaj ne, dajte mu tisto moč razumevanja kaj to pomeni zanj. Presenečeni boste, kaj vse se lahko naučite od svojega otroka in če boste iskreni do otrok, boste videli kakšno moč ima spoštovanje, ko nekomu res nekaj pomenite. Sveta trditev, "to kar daš to dobiš!" Ne pričakovat, da vas bodo otroci spoštovali, če ga prezirate in ponižujete.


Osnovno šolski sistem, se mora spremenit, v sistem kjer se bo že v veliki meri usmerjal v delavnice in interesna dejavnosti. Spodbuja k razumevanju svojih potencialov in splošnega izobraževanja, ki ga vidimo danes vendar mora bazirat na razumevanju in resnici, predvsem zgodovina,... To je opisan namen in strokovnjaki na tem področju se morajo zavedati namena človeških potencialov in temu primerno osnovno šolski sistem prilagodit... Prav tako velja za srednjo šolo in kasneje faks, ki mora ogromno bazirat na praksi. Znano je da danes večina študentov pride s faksa, živi invalidi, oprostite izrazu, ampak nobenih izkušenj, nobenega spodbujanja njihovih potencialov, ničesar. Niti priložnosti se ne spodbujajo, vrženi so na cesto, zdaj pa se znajdi...WTF???



Vprašanje! A tak šolski sistem plačujemo davkoplačevalci?????? Oprostite... čim prej razumet...in zahtevat spremembe in podpret posameznike, ki bodo pripeljali sistem do želenega cilja celotnega človeštva!!!



Imam sestro in sem takoj spoznal njene potenciale in sem blazno vesel, da je šla že v srednji šoli naprej to kar rada počne.


---

Še eno pismo




* Vzemimo primer družine. V kolikor imamo očeta in je on za nas glava družine, se od njega pričakujejo določene stvari. Na primer, da poskrbi da smo pozimi na toplem; pričakujemo še, da zagotovi hrano in streho nad glavo, mi pa mu seveda pomagamo oz postorimo svoje naloge kot družinski člani v mejah naših zmožnosti. In nekaj takega naj bi za nas počeli tudi tisti ki so za to zadolženi na nacionalnem nivoju in so celo plačani od nas. Ne pozabimo namreč, da ne pričakujemo, da bo država skrbela za nas in ne iščemo miloščine, zgolj pričakujemo, da se ne izrazim zahtevamo, da ravna v skladu dobrega gospodarja; to je, da poskrbi za dobrobit vsakega izmed nas ter uresničuje vsaj temeljne ustavne člene za začetek. Na primer 35. člen - Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Moja duševna celovitost je gotovo načeta že samo z opazovanjem vodenja vseh nas v prepad (prav vsake vlade). Kaj pa vaša duševna celovitost? Ste že kaj načeti? Da niti ne gremo globlje in razčlenjujemo kaj pomeni 2. člen Slovenske ustave, ki pravi »Slovenija je pravna in socialna država«. Kaj pa pomeni to, da je Slovenija socialna država? Politiki, prosim, da vas slišimo. Za božjo voljo!; saj se niti ustave niso sposobni držati, pa so jo sami sestavljali!



* Kakorkoli že, ostaja dejstvo, da s svojimi dejanji država oz osebe na položaju kot zelo neodgovorni upravljavec nad dobrobitom za vse nas (izjemno slab gospodar), močno posegajo v naše pravice. Kajti neodgovorno ravnanje države, s povečevanjem dolga v imenu vseh nas, in vedno slabšega življenjskega standarda (v družini bi to pomenilo, da so otroci brez hrane), ima za vse nas zelo velik vpliv na naše vsakdanje življenje. Bistvo problemov v družbi je neodgovorno ravnanje s strani »slabega gospodarja« zaradi neznanja ali osebnih (finančnih) interesov.




Opozoriti slabega gospodarja


* Ni potrebno biti pretirano bister, res ne, da dojameš bistvo. Slabega gospodarja je potrebno opozoriti, da to kar počne ni v korist vseh družinskih članov. Dejstvo je namreč, da je naš gospodar navajen, da se mu nihče ne upre in tako misli, da lahko počne kar se mu zljubi. Tako nas zadolži do onemoglosti, nam ne zagotavlja osnovnih življenjskih potrebščin in se niti ne sekira za naše težave. Zato je rešitev samo ena. Upor! »Gospodarju« moramo, ne glede kako nemočni »otroci« smo, dopovedati, da tega ne bomo več prenašali! Dovolj je bilo vsega skupaj, tako ne gre naprej in pika! Če ta namišljeni gospodar vodi družino 14. otrok, ženo in še nekaj hlapcev, potem kaj dosti ne pomeni, če ena mala deklica dvomi v sposobnost tega gospodarja in se upira njegovemu vodstvu. Potrebno je, da se uprejo vsi skupaj oz večina njih in se na novo dogovorijo kam želijo peljati svojo prihodnost. Naj bo le ta še naprej na plečih neodgovornega gospodarja ali pa se bo celotna družina pogovorila kako naprej? Zato je pomembno, da je gospodar prava oseba. Oseba, ki je resnični domoljub, ki ima popolno podporo družine in mu je zaupana njena prihodnost. Življenje vseh nas je prepomembno, da bi ga prepustili v upravljanje gospodarjem (beri političnim spletkarjem in popuslitom), ki nam samo govorijo kaj je za nas dobro, nam premnogo stvari prepovedo in nam nasploh po nepotrebnem birokratizirajo in grenijo življenje.




Menjava vlade (žal) ni dovolj


* Zmotno in naivno smo ali pa še pričakujemo, da lahko kaj dosežemo samo z menjavo vlade. Napaka! Prav ničesar! No morda prejmemo piškotek tu in tam, da smo bolj ubogljivi "psi", da ne rečem raje ščeneta. Če bi to izjavil bi bil že nesramen, pa raje ne bom...


* Politiki vedno storijo toliko, kot predvidevajo, da je potrebno za ponovno izvolitev oziroma vedno obstaja še možnost, da bo naslednja vlada oziroma poslanci še slabši in se lahko ponovno vrneš v svoj stolček. Nekateri se celo požvižgajo na to, da jih bremenijo obtožnice, menda več kot 40 njih. Nič ne de, ponovno bom kandidiral in izjavil v javnosti, da je vse skupaj politični konstrukt, si mislijo. Tako je! Vse so mi podtaknili, še žepe napolnili, moji politični nasprotniki, kdo drug. Če ne bi bilo resnično bi bilo zelo smešno. In potem pričakujemo učinkovite rešitve od takih ljudi. Neumnost!



Usmeritev k Pravičnosti in povezovanje


* Kot že omenjeno se zavedam perečega problema in stanja v družbi in vidim tudi rešitve. A rešitve niso nič kaj kratkoročne in direktne. Verjetno si vsi želimo prispevati k resnično pravi smeri za vse nas. Naj si bo zavestno ali podzavestno. In ta smer je Pravičnost. Mora biti! Pravičnost za vse nas, za družbo kot celoto in ne zgolj nekaj posameznikov, ki so uspeli zaradi sistema kot takega oz so izkoristili »luknje« v sistemu. Na drugi strani pa vidimo kako živi na milijone ljudi pri nas in milijarde po vsem svetu v pomanjkanju ali revščini. Kje je tukaj pravičnost? So vsi ljudje, ki se ne znajdejo v sistemu, kot je trenutni, nesposobni in s tem obsojeni na revščino?



* Nekaj procentov, ki jim uspe in si nagrebejo svetovno bogastvo, pa uspešni poslovneži? Lahko se zamislimo kakšna je to ureditev in kam nas pelje ali pa se s tem ne obremenjujemo. Z marsičem se ne obremenjujemo. Tudi s poplavnimi vodami se ne, dokler nimamo vode v stanovanju.


* V kolikor si želiš spremembe se poveži z podobno mislečimi, predvsem s tistimi, ki mislijo pozitivno in si želijo spremembe na bolje! Dandanes v času spletne komunikacije je to še mnogo lažje, kakor včasih. Ni potrebno biti ujetnik sistema, ki je obupno slab. Lahko ga spremenimo. Ne jaz, ne ti – mi vsi! Ne danes in ne jutri, a nekoč pride dan, ko bodo že naše misli tako močne, da bodo spremembe prišle same od sebe.




Misli pozitivno in nikomur ne dovoli, da tepta tvojo osebno svobodo!


* Vzemimo primer družine. V kolikor imamo očeta in je on za nas glava družine, se od njega pričakujejo določene stvari. Na primer, da poskrbi da smo pozimi na toplem; pričakujemo še, da zagotovi hrano in streho nad glavo, mi pa mu seveda pomagamo oz postorimo svoje naloge kot družinski člani v mejah naših zmožnosti. In nekaj takega naj bi za nas počeli tudi tisti ki so za to zadolženi na nacionalnem nivoju in so celo plačani od nas. Ne pozabimo namreč, da ne pričakujemo, da bo država skrbela za nas in ne iščemo miloščine, zgolj pričakujemo, da se ne izrazim zahtevamo, da ravna v skladu dobrega gospodarja; to je, da poskrbi za dobrobit vsakega izmed nas ter uresničuje vsaj temeljne ustavne člene za začetek. Na primer 35. člen - Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Moja duševna celovitost je gotovo načeta že samo z opazovanjem vodenja vseh nas v prepad (prav vsake vlade). Kaj pa vaša duševna celovitost? Ste že kaj načeti? Da niti ne gremo globlje in razčlenjujemo kaj pomeni 2. člen Slovenske ustave, ki pravi »Slovenija je pravna in socialna država«. Kaj pa pomeni to, da je Slovenija socialna država? Politiki, prosim, da vas slišimo. Za božjo voljo!; saj se niti ustave niso sposobni držati, pa so jo sami sestavljali!



* Kakorkoli že, ostaja dejstvo, da s svojimi dejanji država oz osebe na položaju kot zelo neodgovorni upravljavec nad dobrobitom za vse nas (izjemno slab gospodar), močno posegajo v naše pravice. Kajti neodgovorno ravnanje države, s povečevanjem dolga v imenu vseh nas, in vedno slabšega življenjskega standarda (v družini bi to pomenilo, da so otroci brez hrane), ima za vse nas zelo velik vpliv na naše vsakdanje življenje. Bistvo problemov v družbi je neodgovorno ravnanje s strani »slabega gospodarja« zaradi neznanja ali osebnih (finančnih) interesov.




Opozoriti slabega gospodarja


* Ni potrebno biti pretirano bister, res ne, da dojameš bistvo. Slabega gospodarja je potrebno opozoriti, da to kar počne ni v korist vseh družinskih članov. Dejstvo je namreč, da je naš gospodar navajen, da se mu nihče ne upre in tako misli, da lahko počne kar se mu zljubi. Tako nas zadolži do onemoglosti, nam ne zagotavlja osnovnih življenjskih potrebščin in se niti ne sekira za naše težave. Zato je rešitev samo ena. Upor! »Gospodarju« moramo, ne glede kako nemočni »otroci« smo, dopovedati, da tega ne bomo več prenašali! Dovolj je bilo vsega skupaj, tako ne gre naprej in pika! Če ta namišljeni gospodar vodi družino 14. otrok, ženo in še nekaj hlapcev, potem kaj dosti ne pomeni, če ena mala deklica dvomi v sposobnost tega gospodarja in se upira njegovemu vodstvu. Potrebno je, da se uprejo vsi skupaj oz večina njih in se na novo dogovorijo kam želijo peljati svojo prihodnost. Naj bo le ta še naprej na plečih neodgovornega gospodarja ali pa se bo celotna družina pogovorila kako naprej? Zato je pomembno, da je gospodar prava oseba. Oseba, ki je resnični domoljub, ki ima popolno podporo družine in mu je zaupana njena prihodnost. Življenje vseh nas je prepomembno, da bi ga prepustili v upravljanje gospodarjem (beri političnim spletkarjem in popuslitom), ki nam samo govorijo kaj je za nas dobro, nam premnogo stvari prepovedo in nam nasploh po nepotrebnem birokratizirajo in grenijo življenje.




Menjava vlade (žal) ni dovolj


* Zmotno in naivno smo ali pa še pričakujemo, da lahko kaj dosežemo samo z menjavo vlade. Napaka! Prav ničesar! No morda prejmemo piškotek tu in tam, da smo bolj ubogljivi "psi", da ne rečem raje ščeneta. Če bi to izjavil bi bil že nesramen, pa raje ne bom...


* Politiki vedno storijo toliko, kot predvidevajo, da je potrebno za ponovno izvolitev oziroma vedno obstaja še možnost, da bo naslednja vlada oziroma poslanci še slabši in se lahko ponovno vrneš v svoj stolček. Nekateri se celo požvižgajo na to, da jih bremenijo obtožnice, menda več kot 40 njih. Nič ne de, ponovno bom kandidiral in izjavil v javnosti, da je vse skupaj politični konstrukt, si mislijo. Tako je! Vse so mi podtaknili, še žepe napolnili, moji politični nasprotniki, kdo drug. Če ne bi bilo resnično bi bilo zelo smešno. In potem pričakujemo učinkovite rešitve od takih ljudi. Neumnost!



Usmeritev k Pravičnosti in povezovanje


* Kot že omenjeno se zavedam perečega problema in stanja v družbi in vidim tudi rešitve. A rešitve niso nič kaj kratkoročne in direktne. Verjetno si vsi želimo prispevati k resnično pravi smeri za vse nas. Naj si bo zavestno ali podzavestno. In ta smer je Pravičnost. Mora biti! Pravičnost za vse nas, za družbo kot celoto in ne zgolj nekaj posameznikov, ki so uspeli zaradi sistema kot takega oz so izkoristili »luknje« v sistemu. Na drugi strani pa vidimo kako živi na milijone ljudi pri nas in milijarde po vsem svetu v pomanjkanju ali revščini. Kje je tukaj pravičnost? So vsi ljudje, ki se ne znajdejo v sistemu, kot je trenutni, nesposobni in s tem obsojeni na revščino?



* Nekaj procentov, ki jim uspe in si nagrebejo svetovno bogastvo, pa uspešni poslovneži? Lahko se zamislimo kakšna je to ureditev in kam nas pelje ali pa se s tem ne obremenjujemo. Z marsičem se ne obremenjujemo. Tudi s poplavnimi vodami se ne, dokler nimamo vode v stanovanju.


* V kolikor si želiš spremembe se poveži z podobno mislečimi, predvsem s tistimi, ki mislijo pozitivno in si želijo spremembe na bolje! Dandanes v času spletne komunikacije je to še mnogo lažje, kakor včasih. Ni potrebno biti ujetnik sistema, ki je obupno slab. Lahko ga spremenimo. Ne jaz, ne ti – mi vsi! Ne danes in ne jutri, a nekoč pride dan, ko bodo že naše misli tako močne, da bodo spremembe prišle same od sebe.




Misli pozitivno in nikomur ne dovoli, da tepta tvojo osebno svobodo!






Kaj pa brat bratu še vedno pomaga? Kdo je čustveno MRTEV?


Večja kot je družina, večja je odgovornost na gospodarju, da zagotovi vsem in vsakomur enakopraven položaj v družini. Da se otroci ne tepejo, da imajo vsi dovolj oblek, hrane, morda igrač in vsega ostalega. Če se nihče ne bo počutil zapostavljenega in bo imela družina dovolj vsega, potem je zelo verjetno, da bodo vsi člani živeli v harmoniji.


V trenutku, ko bo nekdo začutil nepravičnost ali pa bo kako drugače prikrajšan, bo v njem to sprožilo določen nemir in seveda reakcijo, kot na primer jezo, potrtost in podobno. Vsekakor bi bila ena hujših družinskih nepravičnosti tudi, če družinski član strada ali pa je fizično ali psihično trpinčen. Recimo, da na gospodarja ne gre računati, ker je kronični alkoholik (kot v primeru naše države). Nepravičnost se dogaja tvoji sestri ali bratu. Veš, da je nekaj hudo narobe, saj se to dogaja pred tvojimi očmi. To seveda čutiš v sebi, a vendar ne storiš ničesar ker meniš, da tako pač je…


Sedaj boste rekli, to se seveda v moji družini ne bi zgodilo, kajti jaz imam pravi občutek za pravičnost. Morda pa res. Za svoj izbrani krog mar ne? Kaj pa če pogledamo malo širše in si zamislimo, da smo vsi državljani skupaj v eni državi z namenom da si pomagamo?


Lahko pa se sedaj pogledamo vase in opazili bomo kako zelo sebični dejansko smo. Ne vsi z enako mero, ampak verjetno večina vseeno.


Koliko imamo


Dobro, vemo sicer kakšni so prihodki od davkov – to je namreč proračun. Za leto 2011 je to ‎8.822.066.428 EUR. Že to je ogromno denarja in s pravo razporeditvijo bi se naredilo marsikaj. Pustimo to ob strani. Toliko denarja prostovoljno namenimo za skupno dobro, kot so policija, zdravstvo, šolstvo, itd. Kaj pa če seštejemo vse kar v Sloveniji posedujemo kot ljudje. Vse nepremičnine, proračun, vrednost vseh podjetij, denar od vsakega posameznika na bančnih računih, pa tvoj računalnik, pa moj računalnik, pa še nogavice v omari in klobasa v tvojem hladilniku… In sedaj damo vse skupaj v eno vrečo pa rečemo – TOLIKO imamo skupaj…


Ja ne! Čakaj malo! Vas slišim. Čakaj malo to je vendar MOJE! Seveda. Pomirite se, to je tvoje, saj si za to vendar garal in se odrekal mar ne? Sigurno, da se ne boš sedaj ti, ko je nekaj bratov in sester v slabšem položaju in nimajo kaj jesti, odrekel eni klobasi iz svoje polne shrambe mar ne?



Ne ne, to je tvoj denar, to so tvoja oblačila in seveda to je tvoje razkošje, kajti vse si si zaslužil sam. S svojim delom. Kaj tebe briga če sestra ne zna drugega kot šivati, tovarna kjer je bila zaposlena pa je šla v stečaj. Pa naj se nauči česa drugega a ne? Ti se že ne boš odrekel 1% svojega bogastva, ker je TVOJE. Jaz te razumem dragi moj kapitalegoist…



Razmislimo malo ali morda nimamo mi v svoji državi že dovolj vsega za dostojno življenje vseh, ki so naši sodržavljani. Seveda imamo! Enostavno pa si ne želimo, da bi vsi imeli dovolj za dostojno preživetje. Če bi si to želeli – bi to imeli! Tisto česar nimamo je pa še kako pomembno, je SRCE in občutek za pravičnost. Tega pa nas ZAČUDA kapitalizem ni naučil. Nas tega ne uči niti DEMOKRACIJA. Pa kljub temu, če se zazremo vase bomo ugotovili, da bi radi bili pravični, da bi radi pomagali, pa nekako ne zmoremo zatreti egoizma v sebi. In bolj je človek materialno bogat bolj je reven na čustvenem nivoju, kajti vso energijo namenja materialnemu bogatenju. To je povsem logično. Zato je edino pametno, da se povežemo tisti, ki še nismo čustveno MRTVI, smo sicer bolj materialno revni, a vsaj duhovno ŽIVI!


Nihče se ne rabi odpovedati vsemu za kar si je v svojem življenju prizadeval, samo za božjo voljo, to ni več človeško – to grabljenje materialnih dobrin na en kup. To je že robotski kapitalegoizem!


In ne, nobena lustracija ali menjava vlade, ali nasilna revolucija v nas ne bo ustvarila občutka za sočloveka, ampak bo to storila revščina in nekaj takih, ki bodo zgled ostalim.



Ol. Savijani

http://www.dnevnik.si/debate/kolumne/1042414060

Slovenija, moj deželovič
Dvajset let svobode
Kolumne - petek, 31.12.2010
Tekst: Boris Dežulović

V Delu prebiram veliko raziskavo ob dvajseti obletnici zgodovinskega referenduma o neodvisnosti Slovenije in se čudim bratom Slovencem, ki se čudijo rezultatom ankete, po katerih je velika večina državljanov, kar dve tretjini - natančneje petinšestdeset odstotkov -, razočaranih nad svojo mlado državo. Skoraj polovica Slovencev, starejših od trideset let, trdi, da so pred referendumom živeli bolje, delež takšnih pa seveda raste premo sorazmerno s starostjo vprašanih.

Velika večina Slovencev tako resignirano odgovarja, da osamosvojitev države ni izpolnila tistega, kar so od nje pričakovali. Njihova pričakovanja so se najbolj uresničila na področju osebnih svoboščin, najmanj pa glede vprašanja socialnih pravic: kar štiri petine vprašanih, natanko osemdeset odstotkov, meni, da so pravice delavcev danes manjše kot pred usodnim 23. decembrom 1990.

Prebiram, kot pravim, rezultate raziskave in se čudim bratom Slovencem, ki se čudijo, da referendum o državni osamosvojitvi ni uresničil njihovih pričakovanj. Ne razumem namreč, kakšna so pravzaprav bila njihova pričakovanja, kaj konkretno so pričakovali. Kaj so pričakovali bratje Slovenci, česa so se nadejali, ko so tistega zimskega jutra odhajali na volišča in vsi izprseni od velikega nacionalnega ponosa na referendumskem lističu obkrožali svoj zgodovinski "Za"?

Če se ne motim - vi pa me lahko popravite -, je bilo na referendumskem lističu eno samo vprašanje: "Ste za neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo?" Oziroma tako nekako. Vprašanje torej ni bilo "Ste za boljše življenje?", na lističu ni bilo govora niti o kakršnemkoli življenju niti o socialnih in delavskih pravicah, vprašanje se ni glasilo "Ste za večje pravice zaposlenih?" niti, kaj jaz vem, "Ste za to, da morajo zasebni lastniki podjetij obdržati vse zaposlene in v razvoj vložiti sredstva v višini polovice ocenjene vrednosti podjetja?", v referendumskem vprašanju ni bilo ničesar v zvezi z ekonomsko in socialno politiko. Vprašanje se tudi ni glasilo "Ste za neodvisno, samostojno, socialno in pravično Republiko Slovenijo?", prav tako ne "Ste za to, da se državni status Republike Slovenije uredi tako, da bodo Slovenci in državljani Slovenije čez dvajset let živeli bolje kot danes?". Nič od vsega tega, samo splošno in nedoločno: "Ste za neodvisno in samostojno Republiko Slovenijo?"

Ne spoznam se preveč ne na nacionalno pravo ne na človeško psihologijo, toda takole laično - če smem - je vse, kar so Slovenci lahko in smeli pričakovati od referenduma o državni samostojnosti Republike Slovenije - državna samostojnost Republike Slovenije. Nič več in nič manj.

Pojav je znan v vsej regiji in si zasluži resnejšo raziskavo od ene take ad hoc novinarske ankete. Nad svojo novo državo namreč niso razočarani samo Slovenci. Podobne rezultate so dale številne raziskave v vseh šestih, sedmih državicah, ki so nastale z razpadom Jugoslavije, povsod so ljudje živeli bolje, preden jih je nenadoma obsedla ta reč z državo.

Pa to v resnici ni bilo bogve kakšno življenje, starejši od štirideset let se še spominjajo bizarnega pomanjkanja olja, kave, moke in pralnih praškov, inflacije in devalvacije, razpadajočih šol in bolnišnic, dveh televizijskih kanalov in dolgoletnega čakanja na nov avto ali telefonski priključek, a tem slabše za nove države: celo takšno življenje, meni večina Slovencev, pa tudi Hrvatov, Srbov in drugih balkanskih državotvornih narodov, je bilo boljše, kot je danes.

Pravzaprav je bilo v tej j… Jugoslaviji - tega ne trdim jaz, ampak anketirani Slovenci in njihovi južni bratje - vse boljše kot v njihovih novih državah. Če grobo poenostavimo, so imeli Slovenci, Hrvati ali Srbi v tej sivi komunistični državi vse razen enega: neodvisne nacionalne države. Lahko so brezplačno šolali otroke in jih brezplačno zdravili, od države so lahko dobili zanesljivo zaposlitev in spodobno stanovanje, lahko so prosto potovali po svetu, kupovali časopise z golimi ženskami in gledali najboljšo košarko zunaj meja ZDA, vse so lahko počeli, le glasovati za nacionalne stranke, izobešati nacionalnih zastav in peti problematičnih nacionalnih pesmi niso mogli.

In kaj so storili bratje? Jasno, razpisali so referendum z vprašanjem: "Ste za nacionalno državo in nacionalne stranke, za izobešanje nacionalnih zastav in petje problematičnih nacionalnih pesmi?"

In z velikimi, devetdesetodstotnimi večinami so obkrožili "Da".

Danes, dvajset let pozneje, imajo Slovenci in njihovi južni bratje vse te, kakor jim pravijo v časopisnih anketah, "osebne svoboščine". Celi dve desetletji so Jugoslovani potrebovali, da so dojeli prevaro, ko so se raznim hohštaplerjem pustili prepričati, da je osebna svoboščina pravica človeka do kolektivne zastave, himne, domoljubne pesmi in nacionalne nogometne reprezentance. Da je torej posamična, osebna svoboščina - svoboda naroda.

Dvajset let pozneje Slovenci in njihovi južni bratje razočarano opazujejo svoje nove države, že davno jim ni več do mahanja z zastavami in petja domoljubnih koračnic, imajo svojo osebno svobodo, nimajo pa nobene druge, in so si zaželeli - bi rekel kak anacionalni cinik - osebnih nesvoboščin.

Je to paradoks? Ni: paradoks je to, da dvajset let pozneje Slovenci in njihovi južni bratje nimajo niti tiste edine stvari, ki je niso imeli v Jugoslaviji, tiste, zaradi katere so vsi izprseni od nekega nejasnega ponosa razpisovali referendume: državno suverenost, ki je odvisna od "osebnih svoboščin", so slovesno predali Evropski uniji, Američanom ali Rusom, slavne vojske so razpustili in jih prepustili Natu, naftne družbe, industrije, banke in cela nacionalna gospodarstva so odstopili tujcem, domoljubne pesmi jim prodajajo bolgarski pirati, zastave pa šivajo Kitajci - na koncu so, skratka, ostali tudi brez teh, kako se jim že reče, osebnih svoboščin.

Zato pamet v roke, bratje Slovenci, ko boste naslednjič odhajali na kak zgodovinski referendum. Ne verjemite preprodajalcem osebnih svoboščin in natančno preberite, kar piše z majhnimi črkami na dnu volilnega lističa.

še en tekst, manj kritičen
F.. je kranjcu v kratek čas-Klinček Lesnikov-1981
http://www.vest.si/2008/09/12/ti-radozivi-kranjci/




------

Prejšnji mesec plačal ogrevanje okoli 90eu, ta mesec 120 eu, pa mi prosim razložite, kje in kaj se tako hudičevo draži. Ali nas kradejo? Sodelavka ima celo 160, sem se pa z eno gospo v Kamniku pogovarjal, odkar je nalimala na radiatorje števce o porabi, da je prej plačevala 90, zdaj po novem 32, koga nategujejo?
Sem klical na energetiko, pa mi ni znala razložiti zakaj take cene.
Mater spet bo potrebno aktivirati Pezdirja. ali pa kar ves folk v Sloveniji?

risar_69 wrote:Prejšnji mesec plačal ogrevanje okoli 90eu, ta mesec 120 eu, pa mi prosim razložite, kje in kaj se tako hudičevo draži. Ali nas kradejo? Sodelavka ima celo 160, sem se pa z eno gospo v Kamniku pogovarjal, odkar je nalimala na radiatorje števce o porabi, da je prej plačevala 90, zdaj po novem 32, koga nategujejo?
Sem klical na energetiko, pa mi ni znala razložiti zakaj take cene.
Mater spet bo potrebno aktivirati Pezdirja. ali pa kar ves folk v Sloveniji?

Ma daj , kaj jamraš takoj...
verjetno je kak poračun narejen in zato imaš malo več.. malo čudno gledaš, jaz tudi lahko rečem, kako nimam nič za ogrevanje od maja do novembra, potem pa mi iz nič skoči na xx evrov...
Pri nas je tako, da nam računajo gretje po stanju števcev do 1.2 nazaj po starem, in nato enkrat pridejo popišejo števce in takrat naredijo poračun (kjer potem se malo dvigne cena) in imamo raztegnjeno da plačujemo recimo 5 mesecev na leto (čeprav je kurilna sezona recimo 2-3 meseca) Se pa strinjam, da jih je treba imeti na očeh...