forum.striparna.com

Imamo skorumpiranca, ki so mu ravno dokazali, da je neznano zakaj nakazoval denar državne firme katere direktor je bil, na Kosovo. Gre za milijone "i nikome ništa". Janši je nalimal veleizdajo kar tako in ovčji bedaki seveda verjamejo. Kaj je bila pa vsebina prisluhov, kjer prekladajo pokradene milijone kot žemljice? Neodnos do izrečenega s konkretnimi imeni, dejanji in zneski je dokaz kriminalnega funkcioniranja vlade, ki se poslavlja! Kje sta tožilstvo in policija, kje so privedbe, preiskave in procesi?

Problem je seveda Janša, ki mu resnični fašisti limajo fašista. Resnične fašiste zanima samo moč in denar, etiko so povsem poteptali, poteptali so tudi vsako koherenco pomenov in izrekanja. Pernati psihič ves čas otročje laže in se niti dela ne več. Kruhoborci mu kimajo in molčijo, čeprav se ves čas kažejo razpoke, ker niti vsi levičarji ne morejo vedno molčati. Delovanje naše otročje pokvarjene družbe je iz učbenika delovanja režimskih družb, ki prožijo videze za vrtec, da prikrivajo korupcijo in kriminal. Koristne idiote pač lahko nategujejo ves čas.

Iz FB ena o vohunski veleizdaji:


Jan Macarol

POZOR dobrodošli v največjem obveščevalnem teatru na sončni strani Alp: Kako so nam prodali meglo, mi pa smo jo z veseljem plačali! TOREJ! Če še vedno naivno verjamete, da mednarodna geopolitika deluje kot zbiranje sličic Živalskega kraljestva, potem verjetno mislite, da je zloglasni izraelski Black Cube v Slovenijo priletel zato, da bi zaradi priznanja Palestine zrušil vlado Roberta Goloba in na oblast postavil svojega »zaveznika« Janeza Janšo. Dajte no, ljudje božji, vklopite vsaj tisto osnovno kmečko logiko. Obveščevalne službe državnega kova – in Black Cube je le podaljšana, privatizirana roka Mosada – ne delujejo na podlagi prijateljstev. Prijateljstva so v politiki minljiva kot lanski sneg; prijatelj te jutri proda, če mu pade rejting.

Vrhunska obveščevalna doktrina temelji na nečem veliko bolj zanesljivem: na izsiljevanju. Zaveznik na oblasti je v redu. Ampak nekdo, ki ga z neizpodbitnimi posnetki korupcije trdno držiš v šahu, pa je tvoj dosmrtni, zvesti sluga. To je t. i. asimetrični nadzor.

Pomislite. Vlada, ki je še včeraj Izrael obtoževala genocida, je po objavi prvih prisluhov, v katerih se naši vrli odvetniki in politiki ob kavicah hvalijo s svojimi vplivi in provizijami, nenadoma paralizirana. Odstopi od tožbe pri mednarodnem sodišču. Volitve so se končale z mrtvim tekom (28,6 % proti 28 %), država je v krču, premier Golob pa Evropi piše obupana pisma o hibridni vojni in obveščevalcih, ki naj bi jih naročil Janša. Izraelu ni treba imeti Janše na oblasti. Še raje imajo Goloba! Zakaj? Ker vedo, da ima ta ista vlada zdaj okoli vratu zategnjeno zanko. In tisti, ki v Tel Avivu drži v rokah ključek USB z več kot 390 preostalimi posnetki in še neobjavljenimi terabajti slovenskih politikov, bo odločal o tem, kako bo Slovenija jutri glasovala v Združenih narodih. Naša zunanja politika je s tem elegantno kastrirana. Šahmat.

Ampak tisto, kar me pri vsej tej aferi najbolj zabava, je naša domača varnostna tragikomedija in opevani obisk Izraelcev na Trstenjakovi.
Slovenska Sova in policija sta zagrizli v vabo kot sestradan krap v star kos kruha. Dejstvo, da se nekdanji šefi izraelskega Sveta za nacionalno varnost in direktorji elitnih vohunskih agencij (kot je Giora Eiland) usedejo na zlahka sledljivo zasebno letalo Hawker 800XP, priletijo na Brnik in sredi belega dne odkorakajo na sedež SDS, ni »šlamparija«. To ni napaka. Vohuni tega kova ne puščajo sledi, razen če želijo, da jih najdete. To je šolski primer napačne sledi (angl. red herring). To je tako, kot bi šel krast jabolka k sosedu s prižgano policijsko rotacijsko lučjo in v spremstvu vaške godbe na pihala.

Kaj so dosegli? Popolno dimno zaveso. Medtem ko se celotna slovenska medijska srenja, policija in politika ukvarjajo s tem, s kom je Janša pil kavo, in vpijejo o »veleizdaji«, se same vsebine prisluhov – torej tiste brutalne domače korupcije in disfunkcionalnosti sistema – ne dotakne nihče. Kriminalisti preiskujejo »tuje vohune«, naših osumljencev s posnetkov pa do volitev niti poklicali niso na informativni razgovor! Smešno do solz, če ne bi bilo tako tragično. Janša je tukaj odigral zgolj vlogo priročnega, vnaprej žrtvovanega strelovoda.

Epilog te mojstrovine? Institucije Republike Slovenije niso izgubile zgolj nekaj posnetkov. Izgubile so suverenost nad lastno državo. Tuji akterji so nas s preprostim taktičnim zavajanjem in nekaj kibernetskega nadzora spremenili v lutke na vrvici. Medtem ko se mi na domačem dvorišču prepiramo, kdo je komu odprl vrata, nam nekdo drug iz udobja tujine dirigira zunanjo politiko.

Jan Macarol:

Ideja, da bi kdor koli z vsaj zasilno operativnim centralnim živčnim sistemom poskušal graditi politično prihodnost z Robertom Golobom, meji na klinično blaznost. Anže Logar in Zoran Stevanović seveda nista naivna; njun odmik od tega političnega inženiringa ne bo posledica nevednosti, temveč osnovnega nagona po preživetju. Golob se ne bo spremenil. Biti z Golobom v vladi naslednja štiri leta pomeni zagotovo politično smrt za najmanjše v koaliciji. Kristalen dokaz nedojemanja lastnih napak je prikrajanje resnice, saj premier že v pogajanjih za koalicijo »intenzivno« prilagaja in izkrivlja resničnost z lažmi v mikrofon.

Arhitektura kakršne koli koalicije z aktualnim premierjem namreč spominja na poskus stabilizacije viadukta s pomočjo al dente testenin in pisarniškega lepilnega traku.

Človek trpi za kroničnim deficitom osnovnih upravljavskih kompetenc. Njegov pasivni pristop k vodenju države ni zgolj politična šibkost, je fascinantna študija popolne menedžerske atrofije. Neobvladovanje permanentnega cikla afer ni napaka v matriki, temveč njen edini delujoči algoritem. Vsak njegov nastop pred mikrofoni je zgolj še en empirični dokaz, da scenarij filma Idiocracy ni bil satira, temveč preroški film. Fascinantno in hkrati tragično pa je predvsem to, da lastno disfunkcionalnost očitno dojema kot neizpodbitno manifestacijo genialnosti.

In potem pridemo do ideološkega zemljevida. Za tiste, ki še nismo podlegli kolektivni lobotomiji, je kristalno jasno, da je Gibanje Svoboda operativno zasidrano na koordinatah, ob katerih celo Levica izpade kot zmeren debatni krožek salonske buržoazije. Slednja je namreč zgolj butični ideološki privesek. Svoboda pa je s kadri, katerih miselni domet in retorika nostalgično dišita po povojnih skojevskih praksah – tukaj je gospod Žavbi naravnost popoln študijski primer –, postala dejanski izvršni organ radikalne levice. Ne gre za iskanje sredine, gre za ideološki časovni stroj, permanentno nastavljen na leto 1945. To nam jasno oriše tudi ime stranke »Svoboda«.

Sklepati zavezništva s premierjem, ki mu koncept resnice predstavlja zgolj oviro pri dnevni verbalni akrobatiki, je v osnovi matematični nesmisel. Njegov modus operandi je patološko prikrajanje dejstev. Edina resnična dediščina morebitne nove vlade ne bodo reforme, temveč vzpostavitev novega, tragično nizkega normativa za državno disfunkcionalnost.

Jan Maskarol ... janšistično propagandno piskaralo na Nori24, Domovina, Demokracija, Radio ognjišče ...

In seveda, ko Janša ni fašist, ampak vsi drugi, vemo, da smo v cukur.

Nekdo je fašist zaradi fašističnega početja, ne zaradi rekla-kazala. Zabavno je, da je nekdo apriori diskreditiran in se potem ne ukvarja z njegovo vsebino, ker vemo, da so edini kredibilni lahko levi lažnivi propagandisti.

Sionistom se ga ni za zameriti