forum.striparna.com

Je kdo bral Knjigo lobanj Roberta Silverberga? Kaj od Ursule LeGuinn? Kako se vam zdita? Kaj pa Nietzsche?

Sam žal berem čedalje manj, ker nimam časa. Dostojevski mi je najljubši pisatelj, še pred Zločinom in kaznijo so mi Ponižani in razžaljeni.

Mučijo me knjige iz Dnevnikove in Delove poceni zbirke izpred štirih let. Še zmerom nisem vseh prebral in zato skoraj nič ne hodim v knjižnico. Ko jih bom "obdelal", se bom bolj posvetil poeziji, najprej slovenski. Zaenkrat mi je uspelo prebrati nekaj Zajca, Strniše in Šalamuna.

Bral Knjigo Lobanj in "The word for world is forest" od Leguinove.
Oboje je super - Čeprav bi dal prednost Leguinovi.
Gre pa za eno njenih manj znanih del, nisem niti prepričan, da je na angleško govorečem trgu izšla kot roman. Si bral ekumen/hainish ciklus? To je njeno najboljše - eden vrhuncev svetovne spekulativne fikcije. Imam jih na bralnem spisku že par let... (ROCANNON'S WORLD; PLANET OF EXILE; CITY OF ILLUSIONS; THE DISPOSSESSED; THE LEFT HAND OF DARKNESS; THE TELLING) - zdej, kulker lahko sodim, ne, bral še nisem - odlomke, pa natančno sem seznanjen z vsebino, pa kritikami, mnenji...
Macon - ti si bral kaj od tega?

Delovih tudi jaz še nisem uspel prebrati večine. Še imam kup drugih knjig na polici, ki imajo prednost, pa tudi do njih redko pridem. Drugače je moja najljubša zbirka Sto romanov, ki pokriva kar nekaj klasikov.
Nietzscheja sem nekaj bral v srednji šoli, kasneje mi je uspelo samo malo pokukati v Tako je govoril Zaratustra. Tudi to je še nekaj, kar imam na seznamu. Zraven Žižka in Schellinga in še koga, ko smo že pri filozofih.

Dostojevski je že pravi stereotip najljubšega pisatelja. Čeprav se bi jaz sam težko odločil samo za enega. Ponavadi raje naštevam knjige: npr. Gargantua in Pantagruel, Življenjski nazori Mačka Murra, Proces, Grad, Božanska komedija, Vojna in mir, Igra s hudičevim repom, Boštjanov let, Črni dnevi, beli dan, Galjot... Uf, polno je tega...

Od poezije pa so med meni ljubimi, poleg teh, ki si jih, macon, že omenil: Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Božo Vodušek, Oton Župančič, Miklavž Komelj, Baudelaire in še kup drugih... Težko se je spomniti vseh.

Drugače trenutno berem nekaj strokovnega (Empirične in sistemske obravnave literature), potem se bom pa lotil romana Balerina, balerina Marka Sosiča, napisanega v prvi osebi, pripovedovalka pa je duševno zaostala ženska. Družim prijetno s koristnim (kot ponavadi ob svojem delu) - roman je menda eden boljših med sodobnimi slovenskimi deli, zraven tega pa ga itak moram brati za diplomo.

Od Ursula K. Le Guin sem prebrala le njeno zbirko krakih zgodb - The Birthday of the World, zanimivo branje, zagotovo bom še kar prebrala od nje.

Od klasikov pa drugače prisegam na Zolaja, Kafko in Poja.

Včasih sem kar dosti bral. Prebral sem veliko od Dostojevskega, Kafke, Shakespeara, Cankarja,...

Od daljših zadev Vojna in mir, Mož brez posebnosti od Musila skozi katerega sem se prebijal po delih kako leto dni in pa Ulikses od Joycea, ki ga nisem zmogel 'prebaviti'.

Par boljših krajših romanov, ki niso tako dobro znani in so mi ostali v spominu:
Asturias: Gospod predsednik
Faulkner: Divje palme
Zamjatin: Mi

Na prvo mesto bi dal Dostojevskega, čeprav ne vem kako bi mi bila zdaj po ponovnem branju všeč njegova dela.

Zolaja, Kafko in Poja

Lep izbor.

Jaz sem imel fazo, ko sem bral samo E. A. Poe-ja. Nihalo, Umor v ulici Rogue, Krokar ipd.

in pa Ulikses od Joycea, ki ga nisem zmogel 'prebaviti'.

Sem bral eno raziskavo nekega ameriškega literarnega zgodovinarja, ki je ugotovil, da je Ulikses knjiga, ki je nadvse cenjena pri raznih strokovnjakih za literaturo, ne da bi jo tudi vsi od njih dejansko prebrali. Tako da se ne rabiš preveč sekirati.

riordan wrote:

in pa Ulikses od Joycea, ki ga nisem zmogel 'prebaviti'.

Sem bral eno raziskavo nekega ameriškega literarnega zgodovinarja, ki je ugotovil, da je Ulikses knjiga, ki je nadvse cenjena pri raznih strokovnjakih za literaturo, ne da bi jo tudi vsi od njih dejansko prebrali. Tako da se ne rabiš preveč sekirati.

Aha, dobro potem, da ne bom imel kompleksa zaradi tega
Saj ja zanimivo napisano, samo je zelo težko slediti, ker je veliko preskakovanja (tok zavesti) in izgubiš rdečo nit.

Ja, pri tej knjigi gre Joycu veliko bolj za eksperiment kot za literaturo.

Čeprav je še hujši njegov Finnegan's wake, ki mislim, da še ni bil preveden v noben jezik ali pa vsaj v zelo malo. Ker gre za neprevedljive besedne igre, popolne neologizme, sestavljenke in je knjigo še v angleščini Angležem težko brat, razume pa tako ali tako nobeden.

Jaz ga tudi nisem preveč maral, ko sem ga prvič bral, ampak to je bilo pa že v srednji šoli in še ga nisem v drugo, tako da bom še ohranil svoje mnenje do takrat, ko ga preberem z novimi, malo bolj izurjenimi in vsega vajenimi očmi.

Zdej pa vas moram nekaj prosit.
Čisto za moj hobi raziskujem meje med spekulativno fikcijo (tu bi bili znanstvena fantastika, horror, fantasy in kar je še tega) ter mainstream literaturo in klasiko.

Zanimajo me knjige, ki jih ni moč vmestiti ne na eno, ne na drugo stran - ker spadajo na obe strani.
Glavni motiv, da sem se resno lotil tega, je Doris Lessing, dobitnica nobelove nagrade za književnost, ki se je zadnja leta posvečala predvsem znanstveni fantastiki http://nobelprize.org/nobel_prizes/lite ... index.html.

Naj podam primere knjig, ki so oz. jih imam za takšne:
BURGESS -CLOCKWORK ORANGE
KEYES -FLOWERS FOR ALGERNON
SHUTE -ON THE BEACH
VONNEGUT -SLAUGHTERHOUSE FIVE
ORWELL -ANIMAL FARM
PYNCHON -GRAVITY'S RAINBOW
BURROUGHS -NAKED LUNCH
ČAPEK -KRAKATIT
ABBOT -FLATLAND
SWIFT -GULLIVER'S TRAVELS
CARROLL - ALICE'S ADVENTURES IN WONDERLAND
RYMAN -WAS
ATWOOD -THE HANDMAID'S TALE
TWAIN/CLEMENS -CONNETICUT YANKEE IN KING ARTHUR'S COURT
PELEVIN -ČAPAEV IN PRAZNOTA
KAFKA -PROCES
BORGES -FICCIONES
BULGAKOV -MOJSTER IN MARGARETA
KIPLING -FANTASTICAL TALES
RAND -ATLAS SHRUGGED
LONDON -IRON HEEL
WILDE -PICTURE OF DORIAN GRAY
SHAW -BACK TO METUSELAH
CHESTERTON -THE MAN WHO WAS THURSDAY
HESSE -MAGISTER LUDI
JAMES - TURN OF THE SCREW.

Vsega po malem, vse na meji. Pa še Barrie (Peter Pan) bi lahko bil zraven, pa Mccarthy (Road)...

Ne zanimajo me toliko nadnaravne prikazni (npr. Shakespearov Hamlet), tudi ne dela, ki slonijo na mitologiji (1001 noč, pa Homerjevi Iliada in Odiseja) in verskih doktrinah, tudi ne prav pravljice o zmajih ipd. (brata Grimm).

Prosim vas torej, da mi javite knjige - dela, ki bi spadala v gornji miks - ni važno na kak način ocenite, da spadajo gor.
Kaj bom iz tega naredil - še ne vem. hočem pa spoznat ta "mejni svet" - v njem se skrivajo biseri.

Ej - Corto, a damo tole v posebno temo: "Knjige - vprašanja"?

pol magični realizem ne šteje - tam je navezava na mitologije. in potem tudi ne številna slovenska dela, ki se navezujejo na mitologijo (Lainšček, Žabot...)?

gregorbikupil wrote:Ej - Corto, a damo tole v posebno temo: "Knjige - vprašanja"?

Ne vem, meni se ne zdi potrebno...

riordan wrote:pol magični realizem ne šteje - tam je navezava na mitologije. in potem tudi ne številna slovenska dela, ki se navezujejo na mitologijo (Lainšček, Žabot...)?

Me zanima!
Čeprav... Castaneda... mi ni ravno sedel oz. me navdušil za tovrstno pisanje... Javi kak link (če je), ostali ste prošeni!!!!!

Magični realizem je literatura nekdanjih kolonij. Vsebuje fantastične elemente, ki navadno izvirajo iz mitologije, med fantastiko in realnostjo pa pripovedovalec ne dela razlike. Najbolj znan predstavnik je Gabriel Garcia Marquez.

http://en.wikipedia.org/wiki/Magic_realism

Pri nas pa obstaja žanr pokrajinske fantastike. V njegovem stilu večinoma pišejo Lainšček, Žabot in Tomšič.

Sam priporočam:

- Feri Lainšček: Ki jo je megla prinesla - elementi alegoričnega romana
- Marjan Tomšič: Oštrigeca - pravljični roman
- Vlado Žabot: Volčje noči - odličen roman, slovanska mitologija

Pa na primer še:
- Berta Bojetu: Filio ni doma - elementi antiutopičnega romana

Ko se bom spomnil še česa, pa javim več.

Aha, od tujih še na primer: E. A. Poe - večina njegovih del ima fantastične elemente ( Maska rdeče smrti...) in dva meni nadvse ljube: Francois Rebelais: Gargantua in Pantagruel v odličnem prevodu Janka Modra, ena najbolj smešnih knjig v zgodovini in Voltaire: Kandid - tudi za njo velja podobno. Madona, me je prijelo, da bi ju spet prebral...