Obvladovanje konfliktov je posebna veja "znanosti" in predvsem veščin.
Samo na kratko. Delimo 3 stopnje v konfliktih: 1. stopnja se usmerja na problem, 2. stopnja na osebo in 3. stopnja na odnos.
Vsaka stopnja od 1. naprej je težje rešljiva.
Konflikt na stopnji problema lahko rešujemo z argumenti, z logičnimi razlagami itd.
Torej, dokler je pogovor na ravni Stripburgerja (kaj je le-ta naredil ali ni), bi se načeloma še dalo konflikt razrešiti, če bi bila želja pri vseh poiskati rešitev, ki bi bila win-win situacija tako za Stripburger, za "alternativno" publiko in za vse ostale striparje - tudi "komercialo". In rešitev bi morala biti ustrezna tudi zanje, saj je Stripburger javna inštitucija in v njej delajo javni uslužbenci - definicija javnega uslužbenca pa ni nič drugega kot to, da je v službi vseh ljudi in za to je tudi plačan. Vendar se pri nas (v vseh javnih ustanovah na žalost) javna služba prej definira kot zatočišče, v katerem lahko delaš kolikor hočeš in kar hočeš, pa je plača kljub temu za vse izenačena in redno prihaja vsakega 5. v mesecu, ne glede na to, kako dobro je delo opravljeno.
Prosim, ne me zasipati z zagovarjanjem Stripburgerja, ker govorim zelo splošno o javnem sektorju. O Stripburgerju se ne želim pogovarjati, ker vem veliko premalo, da bi lahko sodeloval v 1. stopnji konflikta - na problemski ravni.
In zdaj bi rad povedal še naslednje. Ta tema je že zdavnaj prerasla konflikt na 1. stopnji in se konflikt že širi na naslednje vrste neusklajenosti - način komunikacije, različno znanje sodelujočih oz. dokazovanje, kaj znam in česa drugi ne znajo, prepričanja, predstave, pričakovanja, stališča in pogledi, osebnostna neusklajenost, neusklajenost dojemanja situacije, neusklajenost odzivanja na konflikt itd. itd.
Žal, gospod Janez Novak, ste k temu prispevali največ vi. Zakaj?
Če bi res radi pomagali prispevati k rešitvi konflikta, je ključno, da vsi vedo, kdo ste. Če malo banaliziram: "Kako bi na primer zakonca rešila konflikt, če žena sploh ne bi vedela, s kom je poročena?"
Glede na to, da radi citirate tudi Stare Grke, potem bi morali vedeti, da je v vedi in veščini prepričevanja in javnega nastopanja, ki ji rečemo retorika, zelo pomemben etos (preprosto povedano "Kdo in kaj sem in to dokazujem ne samo z besedami in nazivi, ampak tudi z dejanji"), patos (čustva) in logos (argumentacija).
Po mojem mnenju se zadeva v komunikaciji ne premakne naprej predvsem zaradi tega, ker ne izpostavite in zgradite svojega etosa:
- ne vemo, kdo ste, medtem ko se za večino ostalih, ki sodelujejo v tem pogovoru, to ve
- zelo trdno se postavljate na eno stran, vendar je zelo nejasno, katera stran je to - Stripburger kot ozek krog ljudi, ministrstvo, bralci Stripburgerja idr. - to dodatno zamegljuje vašo identiteto in sproža še več ugibanj in interpretacij na drugi strani, kar še manj prispeva k iskanju rešitve in kar prispeva še k večjemu oddaljevanju od fokusa problemske situacije
- svoj etos gradite predvsem z besedami in ker ne vemo, kdo ste, nimamo pojma, kaj ste do zdaj naredili na svojem področju, zato gre večini prej na živce vaše dokazovanje, kot da bi na njih pozitivno vplivalo
- na vaš etos pri nekaterih vpliva tudi čas vašega pisanja - večina je napisana v času vampirjev (od polnoči do petih zjutraj) ali v času OK-korala od opoldne naprej (to pri nekaterih spet vzbuja različne interpretacije, ker ne vedo, kdo ste: če je zaposlen na Stripburgerju, potem je iz tega pisanja razvidno, da ne dela nič; če je nočni čuvaj, potem se s citiranjem različne literature skuša dokazovati in pumpati svoj ego; če je študent, potem verjetno ponoči študira - a le kako, če pa ves čas piše na forumu; če je stripar, potem je čudno, da takrat ne riše in piše itd. itd.)
- svoj etos gradite tudi z izkazovanjem širokega znanja in citirate različne avtorje, vendar jih citirate na neustreznih mestih in predvsem zato, da bi druge ponižali - z Aristotelom in Freudom skušate na šaljiv način diagnosticirati stanja pri drugih ljudeh, vendar vse skupaj meji na žaljenje;
- citirate različne avtorje, ki so danes zelo zastareli - Freud je bil na primer svoj čas "car", vendar je danes šla psihoanaliza ali bolje rečeno psihoterapija zelo zelo daleč naprej: da ne govorim o Aristotelu (pa tudi Platonu in Sokratu) - ker zahodna družba še vedno temelji na njih, imamo zelo veliko problemov s tem, da enačimo kreativnost s tem, kdo ima prav in kdo ne - premalo časa in prostora je na tem mestu, da bi dokazoval, zakaj je treba te tri možakarje počasi dati v muzej in jih častiti kot velike osebnosti v kontekstu nekega drugega časa, odnjih pa pobrati le nekaj dobrih delčkov (če bi današnji zdravniki zdravili po Hipokratovih metodah, verjetno ne bi presajali organov ipd.);
-pišete nejasno in ko se želite izraziti metaforično ali posredovati kakšno globlje sporočilo, je le-to posredovano kot predlog, katere skladbe naj druga stran posluša, kar se pa spet interpretira bolj kot vaše šopirjenje, kaj vse obvladate - s tem bolj utrjujete svojo arogantno pozicijo in prav nič ne izboljšate svojega etosa
Kakor vidite, nisem nikjer omenjal izvirne teme, ker le-ta že dolgo ni več na ravni problema. Ne bi želel, da bi bili užaljeni, ker sem zdaj omenjal le vas. Vendar se mi zdi ključno, da se izpostavite, če želite prispevati k iskanju rešitve ali dokazovanju svojega prav. Kakor vidite, se je že pred mojim sporočilom tema začela dotikati že: vašega pravopisa, ugibanja o vašem resničnem znanju itd. To ste sprovocirali sami.
Skratka, jasno stopite za svojo identiteto, da bodo vsi vedeli, s kom imajo opravka, in to bo prvi resnični korak k iskanju boljših rešitev. Dokler druga stran ne bo vedela, kdo ste, bo stanje ostalo zamrznjeno. Če vam to ustreza, je zgodba seveda potem drugačna. Ker po svoje je prav zabavno brati tudi takšno prepucavanje z vseh strani. Samo potem dajmo to jasno vedeti in ne mešajmo v to stripa, ki zaradi tega pri ostalih, ki so potencialna stripovska publika, to vzbuja občutek, da so striparji le krdelo bedakov, vpletenih v stoletno vojno.
Mene osebno najbolj žalosti naslednje:
- vsak, ki ni nikoli risal stripa ali pisal scenarija, si ne more predstavljati, koliko dela, truda, čustev, časa, pa tudi denarja, je v to vloženo, a kljub temu jih je veliko, ki to zanemarijo v delčku sekunde (ti so podobni tistim navijačem, ki dajo športnika v nič takoj, ko ta ne doseže NJIHOVIH pričakovanj, sami pa nimajo pojma, kaj vse je ta športnik naredil, da je sploh prišel npr. na olimpijske igre);
- zato striparji - tako alternativci, kot komercialisti (in dajmo že enkrat razčistiti, da komercialcev pri nas NI IN JIH NIKOLI NE BO) - potrebujejo vsako pomoč pri svojem ustvarjanju (perverzno se mi zdi, če je nekdo izključen na osnovi tega, da se mu reče, da je komercialen v smislu, da lahko živi od stripa, ker to preprosto ni res;
- najbolj pa me žalosti to, da ko steče pogovor o stripu, o vzvodih v družbi, ki imajo kaj opraviti s stripom, ko steče pogovor na splošno o tej problematiki, ta isti pogovor v trenutku pade na raven osebe ali odnosa in zelo daleč od problema - in če ljudje niso fokusirani na problem, potem tudi rešitve ne more biti.
Zato sprašujem: "Ali je po 17 straneh pisanja o stripu sploh še jasno, v čem je problem in kaj bi želeli reševati?"
Meni se trenutno zdi, da je največji problem v načinu komuniciranja in za ta problem smo odgovorni vsi.
In druga stvar: Vse, ki želijo sodelovati pri izboljšanju stanja ali pojasnjevanju trenutne situacije (ali na trgu ali v Stripburgerju ali pri Rustemagiću ali kjer koli drugje), pozivam, naj govorijo v svojem imenu, naj se ve, kdo so, drugače je vse skupaj brez veze in je na ravni otroških forumov.
In zadnja stvar - bejžite stran od Starih Grkov kot od hudiča. Tudi ta cela tema je tipično evropska in ameriška (oboje pa temelji v Stari Grčiji) - dela se samo na tem, da bi dokazali drugi strani, da nima prav, in bolj kot se nam zdi, da nam je to uspelo, večji je orgazem na osnovi našega ega. Tako dokazovanje pade slej kot prej na osebno raven (poglejte politiko - oni to delajo ves čas, raji pa ni jasno, kdo laže, o čem se pogovarjajo itd. - točke seveda v taki situaciji rastejo tistim, ki znajo najbolj pičiti na osebni ravni, npr. Jelinčič in podobni). In na osebni ravni lahko najbolj pikajo tisti, ki so skriti, ki streljajo iz jarkov in ne na odprtem terenu, tisti, ki so pritlehni in za katere se ne ve, kaj zares zagovarjajo (morda nom užalil politična čustva od kakega na tem forumu, vendar je Jelinčič spet primer enega takega modela - vendar zanj vsaj vemo, kako mu je ime in kako se pše, čeprav nihče izmed nas ne more 100% trditi, kaj zares možakar zagovarja).
Če želimo res iskati rešitve in res pojasniti stanje, potem se vrnimo nazaj na problem in to ljudje, za katere se ve, kdo so, drugače je pa bolje, da se pogovarjamo o čem drugem - tako bomo vsaj, če nič drugega, ostali v vsaj tako dobrih odnosih, da se ga bomo naslednjič, ko se srečamo (vsi od Janeza Novaka do Safeta Mujadinića) dobro nažgali. In zdržali brez konflikta vsaj do 1,5 promila v krvi. Potem je pa itak vse že na ravni starih možganov, katerih funkcija so le scanje, s***** in ostale osnovne potrebe, kot so, najbližjega, ki najbolj laja in me najbolj gleda v oči, prej na gobec kot on mene.
Tako, lepo se imejte in veliko veselja in energije pri vsakem trudu na stripovskem področju. Vse šteje, vprašanje je samo, ali šteje na bolje ali na slabše.
Zdaj pa moram iti, ker moram še na drugem forumu enemu povedati, da nima prav 
Lep pozdrav
Jani
,razen par postov...