FIFA World Cup Brazil 2014

[Gusar]

@Zan22
Čestitke za zelo dobro analizo

Ja, svetovno prvenstvo traja že dva tedna in počasi se končuje prvi del po skupinah.
Mislim, da smo zaenkrat lahko kar zadovoljni; večina tekem je bila odprtih, ofenzivnih, kar je imelo za posledico lepo število golov(skoraj 3 na tekmo), edini dve tekmi, ki sta res bili slabi in sta se tudi končali brez golov sta bili Iran-Nigerija in Anglija-Kostarika, ampak nasplošno pa kot sem rekel smo lahko zadovoljni.
Tudi stadioni so dokaj polni in zaenkrat je tudi na ulicah brazilskih mest dokaj mirno oz ni nekih neredov.
Zaenkrat vidim največji minus v dokaj slabem sojenju, saj je bilo kar nekaj sodniških odločitev napačnih, ampak tudi sodniki so le ljudje, ki se pač motijo, a kljub vsemu mislim, da je na takšni ravni takšnih sodniških napak le bilo preveč.
Ok, pa pojdimo malo po skupinah:

Skupina A:
1.Brazilija=2 zmagi in remi, gol razlika 7:2, 7 točk
2.Mehika=2 zmagi in remi, gol razlika 4:1, 7 točk
3.Hrvaška=zmaga in 2 poraza, gol razlika 6:6, 3 točke
4.Kamerun=3 porazi, gol razlika 1:9, 0 točk

Brazilci so se gladko uvrstili naprej, čeprav me niso preveč prepričali. Ekipa je sicer solidna(še posebaj obramba z odličnim T.Silvo), ampak nič več kot to. Mali Neymar je sicer zelo dober, in celotna ekipa se mu je podredila, ampak dvomim da bo ta ekipa zmožna osvojiti 6.naslov svetovnega prvaka, kar od njih pričakuje oz že kar zahteva celotna država. V četrtfinale bodo verjetno še prišli, potem pa je že vprašanje, kako naprej, še posebaj ker nato o napredovanju odloča le ena tekma. Skratka jaz te Brazilije ne vidim na vrhu.
Mehičani so po eni strani mogoče presenetili, po drugi strani pa niti ne, saj se recimo vse od leta 1986 redno uvrščajo v zaključne boje. Ta ekipa je zelo borbena, srčna in igra po načelu vsi za enega, eden za vse. Nima nekega izrazitega zvezdnika, ima pa nekaj zelo dobrih posameznikov(Guardado, Hernandez, Moreno, Dos Santos, Peralta, zimzeleni Rafa Marquez...), najbolj pa verjetno izstopa vratar Ochoa, ki je po prikazanem trenutno najboljši golman na prvenstvu(njegove obrambe proti Braziliji se bodo vpisale v antologijo svetovnih prvenstev). Mehika je na odločilni tekmi za napredovanje deklasirala Hrvate in pomojem znajo biti presenečenje prvenstva.
Hrvati so razočarali(verjetno še najbolj sami sebe), saj so se verjetno že videli takoj za Brazilijo. Naši sosedje sicer premorejo res nekaj top igralcev(Modrić, Rakitić, Mandžukić...), ampak delovali so nekako utrujeno, oz mislim, da je dosti kriv tudi neizkušeni selektor Niko Kovač, ki ni našel prave taktične kombinacije(še posebaj proti Mehiki). Na prvi tekmi so zasluženo izgubili proti Braziliji, čeprav je res, da sta tisti penal videla le japonski sodnik in brazilski selektor Scolari, na drugi so visoko premagali slabe Kamerunce, na tretji pa so bili sami razbiti od Mehike, skratka pokazali so premalo za drugi krog in tako se že na tretjem zaporednem svetovnem prvenstvu poslavljajo po prvem delu.
Kamerunci so osvojili zadnje mesto in sicer povsem zasluženo, saj so pokazali zelo malo in edini svetli trenutek je bil njihov edini gol proti Braziliji. Kamerunci so za nekaj razburjenja poskrbeli že pred začetkom SP, saj so grozili, da zaradi neizplačanih premij ne bodo potovali v Brazilijo. Kasneje so si sicer premislili(ko so dobili denar), a kljub vsemu popotnica ni bila najboljša. Ekipa ima sicer nekaj dobrih igralcev(izstopa sicer že malo ostareli, ampak še vedno dober Samuel E eto), ampak na tem SP so res pokazali bore malo in na koncu prepričljivo zadnje mesto v skupini.

Skupina B:
1.Nizozemska=3 zmage, gol razlika 10:3, 9 točk
2.Čile=2 zmagi in poraz, gol razlika 5:3, 6 točk
3.Španija=zmaga in 2 poraza, gol razlia 4:7, 3 točke
4.Avstralija=3 porazi, gol razlika 3:9, 0 točk

Holandci so po velikem razočaranju pred dvema letoma na EP 2012(slovo že po prvem delu) to SP začeli izjemno in so s tremi gladkimi zmagami(še posebaj izstopa prva 5:1 proti svetovnim in evropskim prvakom Špancem) gladko osvojili prvo mesto. Ekipi poveljujejo trije veterani ampak še vedno top igralci in sicer Sneijder-Robben-Van Persie, ostanek pa tvorijo še relativno mladi in neuveljavljeni igralci iz domače lige. Vprašanje je, kam lahko seže ta Nizozemska; na zadnjem SP pred štirimi leti so se prebili vse do finala, tako da so zmožni tudi letos priti daleč. Je pa res, da so Nizozemci zelo nepredvidljivi.
Čile so podobna ekipa kot Mehika, borbena in delavska ekipa brez večjih zvezdnikov(izjema so A.Sanchez iz Barce in Vidal iz Juveta) in to jih dela zelo neugodne. Čilenci so gladko ugnali tako Avstralce kot Špance in bodo trd oreh tudi Braziliji v osmini finala.
O Špancih je Zan22 napisal zelo dobro analizo in sam nimam kaj dodati. Omenil bi le, da navijače Španije ni treba skrbeti za prihodnost, saj je denimo selektor Del Bosque doma pustil vrhunske igralce kot so Negredo, Navas, Llorente, Soldado, Isco... zraven tega pa še mlade španske selekcije redno osvajajo medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih za mlajše člane, tako da sem prepričan, da se bo že na EP 2016 Španija spet borila za najvišja mesta.
Kaj reči o Avstraliji? simpatični Avstralci sicer niso osvojili niti točke, ampak se za razliko od Špancev ali Kameruncev niso osramotili. Ekipa pri kateri je najbolj znano ime Tim Cahill(dosegel je dva gola) je igrala hrabro ter po svojih najboljših močeh(poraz proti Čilu 3:1, poraz proti Nizozemski 3:2 in proti Španiji 3:0) in lahko, pa čeprav zadnja v skupini, z dvignjeno glavo zapusti Brazilijo.

Nadaljevanje sledi

[zan22]

@Gusar: Lepo napisano. Bom z zanimanjem spremljal nadaljevanje.

Bom analize rednega dela tekmovanja prepustil Gusarju, sam pa bi se s parimi besedami dotaknil parov osmine finala, ki nas s prvimi tekmami čaka že jutri.

BRAZILIJA - ČILE ; sobota, 28. 6. 2014; 18:00; Estadio Mineirao/Belo Horizonte
Brazilce verjetno večina nogometnih navdušencev vidi v vlogi favorita. Mnogi so celo prepričani, da domači Selecao nebi smel imeti nobenih težav s srednjeameriško reprezentanco. Selektor Luis Felipe Scolari je pretkano izbral igralski kader za letošnje prvenstvo. Na hladnem je pustil nekaj nekdanjih največjih imen svetovnega nogometa, sicer še aktivnih nogometašev, ki so vsi po vrsti računali na vpoklic v reprezentanco za letošnje prvenstvo (Kaka, Ronaldinho, Robinho). Srce moštva predstavljajo mladi upi, ki z nabiranjem izkušenj postajajo vse konkretnejši ter spretnejši. Nogometna imena kot so Oscar, Ramires, Willian, Luiz Gustavo, Paulinho, Fernandinho, Jo obetajo veliko, zlasti ker dobivajo vse več priložnosti za dokazovanje tudi na klubski ravni. Mladim so v veliko pomoč izkušnje prekaljenih nogometnih zvezdnikov (Thiago Silva, David Luiz, Dani Alves, Fred), ki predstavljajo hrbtenico moštva ter podporo neizkušenim, a dokazovanja željnim mladincem. Nesporno največje ime brazilske reprezentance sliši na ime Neymar. Otrok brazilskih ulic je praktično čez noč, po odhodu številnih nogometnih mojstrov iz reprezentance, prevzel glavno breme v napadu. Občinstvo od zvezdnika Barcelone pričakuje mojstrovine, navdušujoča preigravanja ter zlasti gole, ki jih na lanskem pokalu konfederacij v njegovi izvedbi ni manjkalo. Breme je veliko, čas bo pokazal, če tudi preveliko. Reprezentanca je silno pomlajena, a obetajoča. Morda še ne na tem prvenstvu, zagotovo pa bodo posegali po najvišjih mestih na prihodnjih prvenstvih, morda že na naslednjem plesu najboljših reprezentanc v Rusiji leta 2018. Spomini nam nehote odtavajo na svetovno prvenstvo leta 2002 v Južno Korejo in na Japonsko, kjer so Brazilci zadnjič pokorili ves nogometni svet v režiji nepozabnih nogometnih imen Ronalda, Rivalda, Ronaldinha, Roberto Carlosa, Denilsona in Edilsona. Lahko zatrdim, da so razlike med reprezentancama 2002 in 2014 velike, zlasti v načinu igre. Vsaj po mojem mnenju, letošnja ekipa še zdaleč ni na ravni šampionski iz leta 2002. Izkušnje, zveneča nogometna imena v najboljših letih (lahko rečemo tudi pri koncu kariere), ter nepozabna uigranost moštva so bili dejavniki, ki so Braziliji prinesli 5 naslov svetovnega prvaka, a morda pa je prav mladost, energičnost in želja po dokazovanju pravi recept za nepozabno slavje na domačih tleh.

Braziliji bo nasproti stala reprezentanca Čila. Zagreti Južnoameričani še vedno letijo na krilih zmage proti Španiji v skupinskem delu, ter preboju iz tako imenovane skupine smrti. Poraz proti Nizozemski ni bil usoden, a je že razkril nekaj pomankljivosti v obrambi Čila. Če bi se spustili v analizo tekem Čila v rednem delu prvenstva, bi našli povprečno predstavo proti Avstraliji (3-1), navdušujočo igro proti (ne sicer najboljši) Španiji (2-0) ter boleč poraz proti Nizozemski v zadnjem krogu (0-2). Južnoameričani vse svoje upe polagajo v igro spretnega Barceloninega zvezdnika z imenom Alexis Sanchez, ki v številnih primerjavah spominja na igro Neymar-ja v brazilski reprezentanci. Tokom letošnjega prvenstva smo videli nešteto njegovih preigravanj, skozi katera je sorazmerno uspešno prehajal, a je v zaključku akcije zmanjkala pomoč njegovih soigralcev. V njem vidim izjemen talent. Poleg lepih preigravanj ga krasita še širok pregled nad igro ter pravi občutek za podajo. V zvezni vrsti mu bo v oporo Juventusov "playmaker" Arturo Vidal, ki je manjkal na zadnji tekmi proti Nizozemski. Nogometaša s konstantno formo odlikuje požrtvovalna igra tako v obrambi kot v napadu ter občutek za doseganje golov. V Juventusu, kljub temu da igra na sredini, spada med najboljše strelce ter podajalce, v vezni vrsti pa predstavlja zanesljivega igralca, ki je v duelu s Poulom Pogbajem v vsakem trenutku sposoben napraviti višek igralca. Tokrat bo izkušeni Vidal računal na pomoč reprezentančnih soigralcev kot so Charles Aranquiz, Marcelo Diaz ter Mauricio Isla. Zlasti s slednjim velja pričakovati kakšno kombinacijo, saj se igralca dobro poznata, ko skupaj nastopata v majici Juventusa. Prednosti Čila proti Brazilcem lahko iščemo v sproščensoti ter želji po dokazovanju. Na ramenih rdeče-belo-modrih južnoameričanov bo bistveno manj pritiska javnosti, hkrati pa se zavedajo, da bi bilo vse drugo kot gladka zmaga Brazilije veliko presenečenje. Čilu tokrat kljub nekaterim prednostim ne pripisujem večjih možnosti, so pa prijetno presenetili že prebojem iz skupine B.

Se nadaljuje....

[Gusar]

@Zan22
Potem pa res lahko takole, ja da jaz malo obdelam te skupine, ti pa se malo posvetiš parom osmine finala, sicer bom jaz tudi malo pokomentiral pare in svojo napoved ampak bolj na kratko, drugače pa še enkrat pohvale za zelo dobro analizo

Skupina C:
1.Kolumbija=3 zmage, gol razlika 9:2, 9 točk
2.Grčija=zmaga, remi in poraz, gol razlika 2:4, 4 točke
3.Slonokoščena obala=zmaga in 2 poraza, gol razlika 4:5, 3 točke
4.Japonska=remi in 2 poraza, gol razlika 2:6, 1 točka

Kolumbija je po 16 letih odsotnosti v Brazilijo pripotovala brez svojega najboljšega igralca in odličnega strelca Radamela Falcaa, ki je poškodan, ampak se jim to na prvih treh tekmah ni niti malo poznalo. Igrali so dobro in predvsem učinkovito za kar skrbita odličen napadalni par Rodriguez-Martinez. Mogoče je bila ta skupina po imenih še najmanj "atraktivna", ampak vsekakor so kofetarji pokazali kvaliteto in zanimivo bo videti, kam lahko seže ta Kolumbija za katero večina poznavalcev smatra, da je še boljša od legendarne Valderamine selekcije, ki se je trikrat zapored uvrstila na SP(1990-1998).
Grčija... Kaj reči o Grkih, ki so verjetno zaradi svoje specifične obrambne igre zelo nepriljubljeni? Res je, da njihova igra ni lepa, ampak v pravilih nogometa pa nikjer ne piše, da takšna igra ni dovoljena, in če takšna igra prinaša rezultat? mimogrede, v teh dnevih mineva 10 let od največjega grškega uspeha in sicer t.i "čudeža na Portugalskem", ko so Grki postali prvaki Evrope. Sicer so se Grki na SP uvrstili šele tretjič in sedaj v Braziliji so tudi prvič preskočili skupino. Prvo tekmo s Kolumbijci so sicer gladko izgubili s 3:0, ampak razlika ni realna, saj Grki niso igrali slabo, samo za razliko od Kolumbijcev, svojih priložnosti niso izkoristili. Proti žilavim Japoncem so remizirali, nato pa so proti nesrečnim slonom odločilni gol in s tem napredovanje v osmino finala dosegli v 93 minuti iz penala(Samaras). Grki se znajo celo uvrstiti tudi med 8, glede na to, da imajo za nasprotnika največje presenečenja tega SP Kostariko.
Slonokoščena obala spet žaluje. Že tretjič zapored so se Didi Drogba in tovariši uvrstili na SP in vedno so obstali v skupini. Tokrat so res izpadli po precejšnji smoli na zadnji tekmi proti Grkom, čeprav so prvenstvo začeli dobro(zmaga 2:1 proti Japoncem, in nato minimalen poraz proti Kolumbiji). Ekipo sicer tvorijo sami prekaljeni asi iz najboljših evropskih klubov kot so Didi Drogba, brata Yaya in Kolo Toure, Zakara, Gervinho...ki pa so že kar vsi pomalem v zrelih nogometnih letih 30+ in vprašanje, če se bodo še sploh uvrstili na naslednje SP 2018 v Rusiji, zato je mogoče še večja škoda, da se ta zlata generacija na svetovnih prvenstvih ni nikoli prebila v zaključne boje.
Japonska je bila prva ekipa, ki se je prebila na SP 2014 in zato si zasluži vse pohvale. Japonci so se drugače prvič na SP prebili leta 1998 v Franciji in odtakrat niso izpustili nobenega prvenstva več. Vodi jih izkušeni Italijan Alberto Zaccheroni(ki pa je že odstopil), ki jih je uspel dokaj dobro konsolidirati, še posebaj v obrambi in sedaj Japonci, ki so stalno sloveli po svoji poslušnosti in kondiciji, niso več tako taktično naivni kot so bili nekoč. No, kljub vsemu pa so razočarani po teh treh tekmah, kjer so uspeli edino točko odščipniti Grkom, medtem ko so proti slonom in še posebaj proti kofetarjem doživeli prepričljiva poraza. Mislim pa, da je njihova prihodnost svetla, saj vse več Japoncev igra v močnih evropskih ligah(najbolj znana sta verjetno Honda, ki igra v Milanu in Okazaki ki igra v Borussiji Dortmund) in te prepotrebne izkušnje in navsezadnje višja kvaliteta bodo v prihodnosti japonski selekciji še zelo prav prišle.


Skupina D:
1.Kostarika=2 zmagi in remi, gol razlika 4:1, 7 točk
2.Urugvaj=2 zmagi in poraz, gol razlika 4:4, 6 točk
3.Italija=zmaga in 2 poraza, gol razlika 2:3, 3 točke
4.Anglija=remi in 2 poraza, gol razlika 2:4, 1 točka

O največjem presenečenju ne samo tega SP je kar nekaj že povedal Zan22, tako da jaz ne bi kaj preveč razglabljal. Čar svetovnih prvenstev, ki jih spremlja malodane ves svet je prav v tem, da občasno zablestijo popolni outsiderji in Kostarika je res neverjetna zgodba. Verjetno ga ni bilo junaka, ki bi pred prvenstvom verjel, da lahko doseže kak gol ali celo ulovi kako točko v skupini z evropskim podprvakom, prvakom Južne Amerike in Anglijo, ampak zgodilo se je še več kot to in hrabra in srčna Kostarika ni izgubila tekme proti trem bivšim svetovnim prvakom in se bo v osmini finala pomerila z neugodnimi, ampak nikakor ne nepremagljivimi Grki, tako da lahko pravljica še traja in traja. Kostarika, svaka čast
Urugvaj, aktualni južnoameriški prvak in polfinalist zadnjega SP 2010 v Južni Afriki, se je sicer uvrstil naprej z dvema zmagama, ampak me ni prepričal. Proti Kostariki so gladko izgubili, medtem ko so proti razglašeni Angliji zmagali bolj kot ne zaradi angleških napak, ki jih je obakrat uspešno matiral "vampir" Luis Suarez, proti Italiji pa so zmagali šele potem, ko so azzuri ostali z igralcem manj. Ekipa ima zelo dobrega vratarja(Muslera) in še posebaj atomski napad Forlan-Suarez-Cavani, ampak obramba in še posebaj sredina pa nista kaj preveč prepričljivi. Ekipa je verjetno tudi v precejšnjem šoku zaradi velike neumnosti, ki jo je storil njihov najboljši igralec Suarez in ne verjamem, da lahko pridejo v četrtfinale.
Italijani so leta 2006 v Nemčiji postali svetovni prvaki, medtem ko na naslednjih dveh svetovnih prvenstvih niso več prišli iz skupine. Italija je prišla v Brazilijo kot evropski podprvak(EP 2012), ampak njihove predstave so bile bolj kot ne slabe. Na prvi tekmi, ki je bila zelo dobra, so tesno ugnali Angleže z 2:1, medtem ko so na preostalih dveh tekmah(še posebaj proti Kostariki) padli malodane brez iztreljenega metka. Ta Italija je nekakšen odraz njihove serie A, ki je bila včasih z naskokom najmočnejša liga na svetu, zdaj pa je, mogoče z izjemo Juventusa, padla nizko, zelo nizko...Selektor Prandelli ima sicer dokaj dobro sestavljeno obrambno vrsto in sredino, ki jo tvorijo igralci Juventusa(še posebaj si pohvale zasluži motor te ekipe Andrea Pirlo), ampak napad...to pa je katastrofa. Pa mogoče Antonio Cassano še niti ne, ampak Mario Balotelli, to pa je podn, po domače povedano Ne morem verjeti, da ves italijanski nogomet ne premore boljšega napadalca od Balotellija, ki je zame eden najbolj precenjenih igralcev v zgodovini nogometa Res, uboga je ekipa, kjer je dvorni norček Mario Balotelli glavni napadalec. Še vedno pa je Italija nogometna velesila in verjetno bodo že na naslednjem velikem tekmovanju bolje uvrščeni.
Anglija pa je spet doživela težki udarec. Anglija, ki je zibelka nogometa že dolga leta čaka na ponovitev uspeha iz leta 1966, ampak vprašanje, če bo sploh dočakala. Tokrat jim nič ni šlo na roko, še posebaj na prvih dveh tekmah so imeli obilo smole, čeprav so recimo proti Italiji igrali dobro in kar ofenzivno, medtem ko so jih proti Urugvaju pokopale lastne napake. Svoje je dodal še zmedeni selektor Hodgson z nekaterimi čudnimi odločitvami in drugače se potem niti ni moglo končati. Anglija je nazadnje veliko tekmovanje na visoki ravni odigrala na EP 1996 v Angliji in SP 1998 v Franciji, ampak takrat so imeli velemojstre kot so bili Shearer, Gascoigne, Neville, Beckham, Scholes, Owen, McManaman...danes pa tega ni več. Gerrard in Lampard sta najverjetneje zaključila svojo reprezentančno pot, medtem ko Rooney tudi ne more vsega sam. Za Angleže ostaja upanje, da se bo skupina teh mladih igralcev(Wilshere, Sterling, Sturridge...) ob pomoči izkušenih Rooneya, Walcotta in še koga, uspešno razvijala in, da bo na naslednjih velikih tekmovanjih EP Francija 2016 in SP Rusija 2018 dosegla boljše rezultate(ker slabše skoraj več ne gre).

Z analizo skupin E in F bom nadaljeval jutri, za jutrišnji prvi dve tekmi osmine finala pa sta moji napovedi takšni:

BRAZILIJA-ČILE 1
Kot sem rekel, me do sedaj domačin še ni prepričal, Čilenci pa so se predstavili kot čvrsta in borbena ekipa. Kljub temu pa si ne morem predstavljati, da bi Brazilija že v osmini finala zaključila svojo pot, zato mislim, da bo Brazilija slavila, sicer težko a vendarle.

KOLUMBIJA-URUGVAJ 1
Zelo izenačena tekma. Če bi Urugvaj imel Suareza bi možnosti bile recimo 55%-45% za Urugvaj, zdaj pa mislim, da bo Kolumbija znala izkoristiti šok(in tudi svojo nesporno kvaliteto) v ekipi Urugvaja in bo slavila zmago.

[zan22]

URUGVAJ - KOLUMBIJA; 28. 6. 2014; 22:00/Estadio Maracana/Rio de Jeneirio

Urugvaj v dvoboj prihaja kot drugo uvrščena ekipa skupine D, v kateri je presenetljivo prvo mesto pripadlo borbenim Kostaričanom. Urugvaj je skozi vse tekme rednega dela prvenstva hodil po robu, po prepričljivem prvem porazu proti Kostariki. S Suarezom so Urugvajci dobili nov zagon ter moža, ki je sposoben odločiti tekmo praktično sam. Vrline napadalca Liverpoola, letošnjega prejemnika zlatega čevlja za najboljšega strelca v Evropi (skupaj s Ronaldom; sicer pa je Suarez dosegel 31 golov na 33 tekmah) smo lahko opazovali že na dvoboju proti Angliji, ko je dvakrat mojstrsko matiral nemočnega Joa Harta ter poskrbel, da se bo odločitev o potniku v osmino finala prenesla v zadnji krog s tekmo proti Italiji. Neumnost na tekmi proti svetovnim prvakom iz leta 2006 pomeni hud udarec za Urugvaj. Nepremišljena poteza je vnovič sprožila plaz kritik ter Suarezu prinesla najvišjo kazen v zgodovini svetovnih prvenstev. Urugvaj brez Suareza? Misija nemogoče ali preporod katerega od ostalih Urugvajskih zvezdnikov? Ne pozabimo na odličnega Cavani-ja, ki redno trese mreže v majici pariškega PSG-ja, še prej pa je navduševal tudi v dresu italijanskega Napolija, pa zanesljivega Diega Godina v obrambi, ki velja za smrtno nevarnost za vrata nasprotnikov med prekinitvami. Navsezadnje pa si Urugvajski navijači veliko obetajo tudi od zimzelenega Diega Forlana, najboljšega strelca Urugvaja na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki leta 2010 (5 golov), ter primerno zamenjavo za Suareza. Kljub težavam ima Urugvaj lepe možnosti za preboj v četrtfinale, zlasti če bodo igralci ohranili zmagovito miselnost zadnjih dveh tekem, kjer so vzeli skalp dvema nekdanjima svetovnima prvakoma; tako Angležem kot tudi Italijanom ter pozabili bolečo izkušnjo z prerojeno Kostariko.

Kolumbija letos potiho pripravlja zgodovinsko pot na vrh. Mnogi mediji jih označujejo kot tihe favorite prvenstva, ki znajo presenetiti iz ozadja. Potrpežljiva igra ter mešanica izkušenj ter ekstremnih talentov je letošnji recept selektorja Joseja Pekermana, ki obeta veliko. Kolumbija je morda največji udarec doživela tik pred začetkom prvenstva, ko je postalo jasno, da južnoameriški reprezentanci v Braziliji ne bo mogel pomagati poškodovani Radamel Falcao, nesporno najbolj znano ime kolumbijske reprezentance. Selektor je uspel igralce organizirati ter jim vcepiti zmagovalno miselnost, s katero so povozili nemočne Grke (3-0), premagali izkušeno zvezdniško zasedbo Slonokoščene obale (2-1) ter za zaključek pometli še z Japonci (4-1). Po odstopu Falcaa je praktično večino bremena padlo na ramena mladega ter izjemno talentiranega Jamesa Rodrigueza, ki pa se krasno znajde v vlogi neformalnega vodje na igrišču ter prispeva ključne poteze v sami organizaciji napada. Ponudbe največjih evropskih klubov se vrstijo druga za drugo ter mlademu Jamesu obljubljajo bogato nogometno kariero. Breme mu uspešno pomagajo nositi tudi reprezentančni kolegi, ki navdušujejo na drugih igralnih pozicijah. Omeniti velja zlasti imena kot so izkušeni branilec Mario Yepes, mladi krilni igralec Juan Guillermo Cuadrado, Abel Aquilar, napadalec Teofilo Gutierrez in Fernando Quintero. S skupino so opravili na sorazmerno lahek način, res pa je da pravi preizkus za rdeče-modro-rumene Južnoameričane šele prihaja. Urugvaj bo nasprotnik po meri, z vsemi svojimi vrlinami ter pozitivnimi lastnostmi pa več možnosti za zmago pripisujem Kolumbiji.

Se nadaljuje...

@Gusar: Zelo dobra analiza. Morda imam samo osebno mnenje glede Balotellija. Brez dvoma gre za enega najboljših napadalcev na svetu, ki se šele počasi razvija v vrhunskega nogometaša (23 let). Italijanski stil igre mu letos ni ustrezal. Dobil je premalo uporabnih žog (resda večine redkih podaj nanj ni izkoristil), večino je asistiral Pirlo, medtem ko so ga ostali nekoliko odrezali od žoge. Precej mogoče je, da bi bolje sodeloval z Montolivom, s katerim dobro sodelujeta že v majici Milana, a se je vezni igralec Rossonerov poškodoval tik pred prvenstvom. Konkurence v napadu resda nima veliko. Antonio Cassano je že precej v letih, letos pa je s svojo igro na mundialu precej razočaral, saj je dobil nekaj priložnosti za igro, v statistiko pa je vpisal samo nekaj hudo zgrešenih strelov. Pa tudi sicer se po mojem mnenju Cassano bolje znajde na poziciji ofenzivnega veznega igralca, torej takoj za napadalci. Alesio Cerci in Lorenzo Insigne sta po specifikaciji veliko bolj krilna igralca kot klasična napadalca, tudi v klubih večinoma igrata na obeh krilih, saj največ talenta prikažeta prav na teh pozicijah, z veliko svobode v igri. Edini, ki je po poziciji klasičnega napadalca sploh sposoben konkurirati Mariu je Ciro Immobile, kateremu pa še manjka nekaj izkušenj z največjih tekmovanj. Letošnji prestop v Borussio iz Dortmunda mu zagotavlja lepo priložnost za dokazovanje na najvišji ravni, s čimer bi lahko postal primerna zamenjava (ali partner) Balotellija v napadu. Pred prvenstvom se je poškodoval sicer zelo obetajoči Guiseppe Rossi, ki je letos prikazoval odlične igre v napadu in bi bil verjetno med prvimi izbirami Prandellija v
napadu. Če ne pred Mariom, pa sigurno pred Immobilem.

[zan22]

Uf, kakšna tekma. Brazilci na robu, ampak jim je uspelo. Drugič pa malo bolj odločno in predvsem učinkovito. Jim pa privoščim.

[Gusar]

@Zan22
Glede Balotellija sem imel bolj v mislih to, da še ni zrel za velike tekme oz, da je zmožen dobiti zaradi totalne neumnosti recimo rdeči karton v 5 minuti tekme in pusti svojo ekipo na cedilu, tako da sama kakovost sploh ni tako vprašljiva, ampak če bi imel malo bolj porihtano v glavi bi lahko pa res bil top igralec.
Glede današnje tekme pa mi je kar malo žal Čilencev, ki v večjem delu tekme niso bili nič slabši(prej obratno), penali pa so tako ali tako loterija
Uff, si pa kar ne morem predstavljati, kaj bi se zdaj dogajalo v Braziliji, če bi strel Pinille v 120 minuti končal v mreži in ne v vratnici
Brazilija se je zdaj uvrstila v četrtfinale in prav zanimivo bo videti, koga bodo dobili za tekmeca, ker carioce niso zanesljive, niti malo ne...

No, pa gremo malo spet k analizi skupin.

Skupina E:
1.Francija=2 zmagi in remi, gol razlika 8:2, 7 točk
2.Švica=2 zmagi in poraz, gol razlika 7:6, 6 točk
3.Ekvador=zmaga, remi in poraz, gol razlika 3:3, 4 točke
4.Honduras=3 porazi, gol razlika 1:8, 0 točk

Tudi Francozi so na SP pripotovali brez najboljšega igralca Francka Ribberya, ki je poškodovan, ampak so se kljub temu zelo zanesljivo uvrstili v osmino finala. Naravnani so zelo ofenzivno(napadalni par Benzema-Giroud zelo dobro deluje) in že na prvih dveh tekmah so dosegli 8 golov, kar jih uvršča med bolj učinkovite ekipe dosedanjega dela SP. Še posebaj je bila navdušujoča njihova zmaga nad Švicarji, ki so jih razbili s 5:2(Švicarji so oba gola dosegli v zadnjih 10 minutah igre). Ta Francija deluje zanesljivo v vseh linijah, kar so dokazali v skupini E, ki pa roko na srce tudi ni bila preveč zahtevna. Zanimivo bo videti njihov naslednji dvoboj proti neugodni Nigeriji.
Švica oz "mini Jugoslavija"(spomnimo se jih iz kvalifikacij, kjer so nas premagali na obeh tekmah) se je tudi uvrstila v osmino finala, čeprav so še posebaj na prvih dveh tekmah pokazali bolj malo; na prvi tekmi so ugnali Ekvador 2:1 z golom v 93 minuti, na drugi tekmi so doživeli brodolom proti Franciji z 2:5, šele na zadnji tekmi so potem gladko s 3:0 ugnali slabi Honduras. Zanimivo je, da so vseh 7 golov dosegli igralci, čigar korenine so iz območja eks Juge, to pa so Shaqiri, Džemaili, Xhaka, Mehmedi in Seferović . Kakorkoli že, Švicarji so pokazali določeno kvaliteto in zanimivo bo videti, kaj lahko pokažejo proti Argentini.
Ekvador se ni uvrstil v osmino finala(edini predstavnik iz Južne Amerike, ki mu to ni uspelo), čeprav sploh ni odigral slabo. Namreč premagali so Honduras in remizirali s Francijo, žal pa so tudi izgubili z neprepričljivo Švico in se poslavljajo z solidnimi 4 točkami. Sicer imajo nekaj solidnih igralcev, ki igrajo v evropskih ligah(najbolj znan je Valencia iz Manchester Uniteda), a tokrat jim to ni kaj prida pomagalo.
Honduras se je že drugič zapored uvrstil na SP in s tem pokazal neko konstantnost, a to je bolj ali manj tudi vse. V Braziliji so doživeli tri gladke poraze in so verjetno ekipa, ki je pokazala najmanj na tem prvenstvu, kar glede na razpoložljivi kader niti ni neko presenečenje.


Skupina F:
1.Argentina=3 zmage, gol razlika 6:3, 9 točk
2.Nigerija=zmaga, remi in poraz, gol razlika 3:3, 4 točke
3.BiH=zmaga in 2 poraza, gol razlika 4:4, 3 točke
4.Iran=remi in 2 poraza, gol razlika 1:4, 1 točka

Sam sem že vse od SP 1994 v ZDA in zadnjega nastopa velikega Maradone fan gavčov, zato bom, ko bo govora o Argentini mogoče malo subjektiven, čeprav bom poskušal biti čimbolj objektiven
Argentina je resda osvojila 100% izkupiček, ampak se je pa precej mučila. Proti BiH in še posebaj proti Iranu so sicer napadali in imeli pobudo, ampak vse skupak precej jalovo, a na srečo imajo gavči v svojih vrstah verjetno najboljšega igralca zadnjih letih Lionela Messija, ki je na vseh treh tekmah Argentino popeljal do zmage. Messi je očitno v pravi formi, saj je na zadnjih 4 tekmah za reprezentanco(vključno z pripravljalno tekmo proti Sloveniji) dosegel 5 golov, ampak a bo samo eden igralec dovolj za kak večji dosežek v Braziliji?
Argentina je zadnji veliki rezultat na SP dosegla že davnega leta 1990 v Italiji, ko je igrala v finalu, vse od takrat pa je doživljala udarce in razočaranja. Letošnja Argentina ima strašni napad, zraven Messija so tu še Aguerro, Higuain, Di Maria, Lavezzi..., ampak malo bolj skrbi obramba in vratar Romero. Vprašanje je, če bo to dovolj.
Upam, da bodo v osmini finala ugnali Švico, potem pa bo že "lažje", ko prideš med 8.
Nigerija se zadnjih 20 let dokaj redno uvršča na SP(izpustila je le SP 2006 v Nemčiji). Spomnimo se, kako uspešno do debitirali leta 1994 v ZDA, ko so se z dvema zmagama uvrstili v osmino finala in tam šele po podaljšku izgubili z Italijo, ki jo je takrat reševal Roberto Baggio. Leta 1998 so na SP v Franciji s 3:2 ugnali tudi Španijo in bili takrat prepričljivo najboljša afriška selekcija. No, potem pa so sledila dolga leta krize in današnja Nigerija ne spada več med najboljše afriške selekcije, čeprav so vedno neugodni. To SP so začeli z zelo slabo predstavo proti Iranu(verjetno celo najslabša tekma na SP) ter nadaljevali z dvema dobrima predstavama proti BiH(zaslužena zmaga) in proti Argentini(tesen poraz). Nigerija se je zasluženo uvrstila v osmino finala, kjer se bo udarila s Francijo in zanimivo bo spremljati, če imajo borbeni Afričani kakšne možnosti proti razigranim Francozom.
Bosna in Hercegovina je edini letošnji debitant na SP in simpatični Bosanci se vsekakor niso osramotili, pa čeprav se niso uvrstili naprej. BiH, ki je tudi v Sloveniji imela veliko navijačev, je prvenstvo začela hrabro in silovito in je pogumno krenila nad Argentino ter ji bila povsem enakovredna, a več kot poraza z 2:1 ni iztržila. Na drugi tekmi jim je sodnik res razveljavil regularen gol Edina Džeka, a moramo biti pošteni in priznati, da je bila Nigerija kljub vsemu boljša in je zaslužena slavila. Bosanci so bili že po dveh tekmah odpisani in so zato proti Iranu zaigrali povsem sproščeno in tudi dosegli lepo zmago 3:1. BiH je sicer dobra ekipa, ampak realno imajo samo 4 top igralce in sicer vratar Begović, ki že vrsto let brani za Stoke v Premier league, odlični vezist Rome Pjanić in napadalca Džeko in Ibišević, vse ostalo pa je bolj tako-tako, še posebaj obramba je bolj kilava. No, vsekakor pa si Bosanci za svoj krstni nastop zaslužijo pohvale, čeprav bi morda lahko dosegli tudi več. Zanimivo je, da je njihov selektor Safet Sušić-Pape v igralskih časih bil legendarna desetka FK Sarajeva in PSG in tudi igralec, ki je z bivšo Jugoslavijo kar dvakrat igral na SP in sicer leta 1982 v Španiji in leta 1990 v Italiji.
Iran je ekipa igralcev, ki povečini igrajo v domači iranski ligi in so zato relativno neznani.V bistvu je njihov najbolj znan član selektor Portugalec Carlos Queiroz, ki je v svoji trenerski karieri med drugim vodil tudi portugalsko reprezentanco in madridski real. Zagotovo je tudi njegova zasluga, da je bil Iran v obrambi zelo dobro postavljen in je prvi gol prejel šele v 91 minuti druge tekme, ampak rak rana je pa bil napad in zato so tudi dosegli samo 1 gol in sicer šele v zadnjih minutah tretje tekme. Iran se tako povsem zasluženo poslavlja od tega SP, pa čeprav so predvsem v obrambi igrali precej zanesljivo.

[horex2]

super,super
kakšni lepi komentarji...
obema

[Gusar]

Letošnje SP v Braziliji je že 20.po vrsti in dosedaj je le 8 držav iz dveh celin osvojilo pokal namenjen nogometnemu svetovnemu prvaku, in sicer:
5-Brazilija(1958,1962,1970,1994,2002)
4-Italija(1934,1938,1982,2006)
3-Nemčija(1954,1974,1990)
2-Urugvaj(1930,1950)
2-Argentina(1978,1986)
1-Anglija(1966)
1-Francija(1998)
1-Španija(2010)

Lahko si pogledamo katere države pa so bile v finalih svetovnih prvenstev, a jim nikoli ni uspelo stopiti prav na zadnjo stopničko in sicer:
1934-Češkoslovaška
1938-Madžarska
1954-Madžarska
1958-Švedska
1962-Češkoslovaška
1974-Nizozemska
1978-Nizozemska
2010-Nizozemska

Bronaste kolajne pa so osvajale tudi naslednje države, ki prav tako nikoli niso postale svetovni prvaki:
1930-ZDA
1950-Švedska
1954-Avstrija
1962-Čile
1966-Portugalska
1974-Poljska
1982-Poljska
1994-Švedska
1998-Hrvaka
2002-Turčija


Sicer pa je letošnje prvenstvo že poskrbelo za nekaj rekordov, tako ekipnih kot osebnih:
-v rednem delu po skupinah je bilo po 48 tekmah doseženih kar 136 golov, kar znese okoli 2.83 gola na tekmo, kar uvršča to prvenstvo med bolj učinkovite dosedaj
-vseh 32 ekip je doseglo oz prejelo vsaj 1 zadetek, kar se je nazadnje zgodilo leta 1962 v Čilu, a tam je bilo manj ekip(24)
-legendarni italjanski golman Gigi Buffon je nastopil že na svojem petem svetovnem prvenstvu(prvič je bil udeleženec SP že leta 1998 v Franciji), kar jo dosedaj v zgodovini SP uspelo le dvema igralcema in sicer sta to mehiški golman Antonio Carbajal(1950-1966) in legendarni Nemec Lothar Matthaus(1982-1998)
-Nemec Miroslav Klose je na tekmi proti Gani 2:2, dosegel že svoj 15 gol na svetovnih prvenstvih in se na prvem mestu top liste strelcev SP izenačil z Brazilcem Ronaldom. Ronaldo je sicer gole dosegel na SP 1998, 2002 in 2006, čeprav je bil udeleženec SP že leta 1994, Klose pa je gole dosegal na SP 2002, 2006, 2010 in 2014 in glede na to, da bo Nemčija odigrala še najmanj eno tekmo na tem SP ima Klose priložnost še za kakšen gol
-rezervni kolumbijski golman Faryd Mondragon je na tekmi proti Japonski 4:1 vstopil v igro v 84 minuti in pri 43 letih in še nekaj dnevih postal najstarejši igralec, ki je kdajkoli igral na tekmi svetovnega prvenstva. Prejšnji rekord je 20 let držal legendarni Kamerunec Roger Milla, ki je na SP 1994 na tekmi proti Rusiji 1:6 zaigral pri svojih 42 letih. Ta tekma je legendarna tudi zaradi tega, ker je 42 letni Milla takrat dosegel tudi edini gol za Kamerun, na drugi strani pa je kar 5 golov(še vedno aktualni rekord svetovnih prvenstev) dosegel Rus Oleg Salenko; mimogrede na tem SP pred 20 leti je že sodeloval tudi novi rekorder Faryd Mondragon.

Trenutno najboljši strelci SP 2014 pa so:
5-James Rodriguez(Kolumbija)
4-Neymar(Brazilija)
4-Lionel Messi(Argentina)
4-Thomas Muller(Nemčija)
3-Arjen Robben(Nizozenska)
3-Robin van Persie(Nizozemska)
3-Karim Benzema(Francija)
3-Xherdan Shaqiri(Švica)
3-Enner Valencia(Ekvador)

[risar_69]

Škoda za Čile, zelo sem jim privoščil, da bi šli naprej.

[Ruki]

Ofsajd ti je kad izađeš iz kuhinje… ako vec moras izlazit onda se predaja piva događa ovde..

[zan22]

Danes malo zaspal pa sem spustil analizo tekme NIZOZEMSKA - MEHIKA. Sem res privoščil Mehičanom, a je na koncu več znanja, izkušenj ter hladnokrvnosti pokazala Nizozemska. Škoda, sem jim privoščil, zlasti Marquezu, ki se poslavlja. Ochoa je spet briljiral, a so ga malenkost na cedilu pustili tudi soigralci. Kljub temu se Mehika poslavlja v lepi luči, z nekaj pridobljenimi izkušnjami pa bodo lahko na naslednjem prvenstvu še nevarnejši.

KOSTARIKA - GRČIJA; Nedelja, 29. 6. 2014; 22:00; Arena Pernambuco/Recife
Kostarika je presenečenje letošnjega svetovnega prvenstva. V rednem delu so se predstavili kot hitra, nepredvidljiva ter organizirana ekipa, ki je v rednem delu oddala le točko. Pred pričetkom prvenstva je Kostarika veljala za ekipo, ki bi v skupini D predstavljala zgolj številko, za napredovanje pa bi se merile reprezentance Anglije, Italije in Urugvaja. Usoda je želela, da je prvo mesto pripadlo borbenim Srednje Američanom, izpadli pa sta dve nekdanji svetovni prvakinji Anglija in Italija. V igri Kostarike se prepleta mešanica preverjenih nogometašev, ki so si izkušnje nabirali v najmočnejših ligah ter mladi val, ki obeta veliko. V vratih stoji Keylor Navas, vratar španskega prvoligaša Levanteja. 27 letni vratar navdušuje med vratnicama ter trka na vrata največjih klubov evropskega nogometa. Med vratnicama pooseblja mirnost ter odgovornost. Igralci vedo, da lahko računajo na pomoč zadnjega moža v obrambi, zato imajo več samozavesti v napadu, posledica pa so številne napadalne akcije in odprta igra. Med vidnejšimi imeni v reprezentanci velja izpostaviti tudi napadalca Bryana Ruiza, nogometaša nizozemskega PSV-ja. Ruiz je predstavljal velik talent kostariškega nogometa, a mu nikdar ni uspel svetovni preboj med največja imena svetovnega nogometa. Kljub temu predstavlja hrbtenico moštva Kostarike ter moža z neprecenljivimi izkušnjami, ki si jih je Ruiz nabiral v dresu Twenteja, Genta, Fulhama in sedaj PSV-ja. Največjo zvezdo letošnje ekipe Kostarike ter nevarnost za vrata slehernega nasprotnika predstavlja obetavni Joel Campbell, komaj 22. letni napadalec Londonskega Arsenala, ki pa je letošnjo sezono preživel kot posojen igralec pri Olympiacosu iz Pireja. Svoje mojstrstvo je dokazal že na tekmi proti Urugvaju, ko je z mojstrovino nakazal polom četrtouvrščenega moštva svetovnega prvenstva v JAR leta 2010. Vendar pa je bil gol le pika na i mojstrski predstavi mladega Joela, ki je skozi celotno srečanje navduševal s preigravanji ter vestnim vračanjem na pomoč v obrambo. Za nasprotnika v osmini finala si niso mogli predstavljati boljše izbire. Grčija je nasprotnik po meri. Zgodovinski preboj iz skupinskega dela tekmovanja lahko nadgradijo z uvrstitvijo v četrtfinale s čimer bi spisali novo poglavje v kostariški nogometni zgodovini. Mislim da je Jorge Luis Pinto uspešno uglasil ekipo ter da lahko z njo na tem prvenstvu pride še zelo daleč.

Grčija na drugi strani predstavlja nasprotnika, ki bi si ga v osmini finala želela slehrna ekipa, a ne smemo pozabiti tudi na vrline nogometašev v belo-modrih dresih. Igrajo potrpežljivo ter odločno. Ko je potrebno zmagati prikažejo vse svoje pozitivne lastnosti, kar je na svoji koži občutila reprezentanca Slonokoščene obale. Grčija verjetno predstavlja eno najbolj izkušenih reprezentanc letošnjega mundiala. Prav izkušnje bi znale biti največja nevarnost za mlado Kostariko. Hrbtenico ekipe predstavljajo izkušeni igralci, ki so med drugim doživeli tudi zgodovinski evropski naslov pred 10 leti na Portugalskem; Theofanis Gekas, Dimitrios Salpingidis in Giorgios Karagounis. Njihove pomanjkljivosti v kondiciji uspešno dopolnjujejo mladi igralci, željni dokazovanja, ki so adute razkrili že na srečanju proti "slonom". Omeniti velja strelca prečke Joseja Holebasa, strelca prvega gola za Grke Andreasa Samarisa, komandanta v obrambnih nalogah Sokratisa Papastathopoulusa ter spretnega Panagiotisa Koneja. V igralcu Georgiosu Samarasu imajo igralca, ki je sposoben s parimi potezami presenetiti nasprotno obrambo ter Grkom pripraviti nevaren napad. Pomanjkljivosti Grške reprezentance lahko najdemo v "veteranih", ki niso več sposobni odigrati vseh 90 minut nekega povprečnega tempa, tako ,da je selektor prisiljen poseči po menjavah že zelo zgodaj, ter kakšni potezi preveč v avtorstvu Samarasa. Izjemen igralec, ki pa ima po mojem mnenju premalo pregleda na igro ter tako v večini situacijah izpadejo njegove poteze precej sebično, čeprav ima nekaj prostih soigralcev v boljšem položaju za strel.

Možnosti za zmago so nekje 50:50. Vsaka reprezentanca ima precej pozitivnih lastnosti, ki bi lahko odločile srečanje. Kostaričani bodo bržkone stavili na mladost, energičnost, zanesljivega vratarja ter lepo popotnico osvojitve prvega mesta v skupini smrti, medtem ko bodo Grki upe položili v kombinacijo izkušenosti ter mladostne zagnanosti. Vendarle pa ne smemo pozabiti na Grške izkušnje ter z njimi hladnokrvnost, ki bi prišle prav proti koncu obračuna ali celo med podaljški oz. enajstmetrovkami.

Se nadaljuje..

[Gusar]

Glede včerajšnje tekme med Kolumbijo in Urugvajem bi rekel samo to, da se je Urugvaju bolj poznala odsotnost Suareza kot Kolumbiji odsotnost Falcaa.
Glede današnje tekme pa res škoda, da srčnim Mehičanom ni uspelo vzdržati še tistih nekaj minut, ampak ok to je nogomet, nasploh imam do Nizozemcev takšen bolj mešan odnos, namreč nikoli mi niso bili zelo antipatični, čeprav mi nikoli tudi niso bili kaj preveč pri srcu. Vsekakor pa jim od teh še preostalih evropskih ekip privoščim nek velik rezultat, če že ne drugega, zaradi mnogih legendarnih nizozemskih igralcev, ki jim nikoli ni uspelo stopiti na vrh sveta: Cruyff, Van Basten, Gullit, Rijjkard, Koeman, Van der Sar, brata de Boer, Kluivert, Davids, Seedorf...

Skupina G:
1.Nemčija=2 zmagi in remi, gol razlika 7:2, 7 točk
2.ZDA=zmaga, remi in poraz, gol razlika 5:5, 4 točke
3.Portugalska=zmaga, remi in poraz, gol razlika 4:7, 4 točke
4.Gana=remi in 2 poraza, gol razlika 4:6, 1 točka

Nemci so pričakovano postali prvaki te skupine in se uvrstili v osmino finala. Na zadnjih 4 velikih tekmovanjih so Nemci osvojili drugo mesto(EP 2008) in dvakrat tretje mesto(SP 2006 in SP 2010), edino na EP 2012 se jim je malo zalomilo. Selektor Low ima na voljo zasedbo, ki že 6-7 let igra skupaj in so dobro uigrani, saj povečini prihajajo iz dveh največjih nemških klubov Bayerna in Borussie(Neuer, Lahm, Schweinsteiger, Muller, Gotze...) vključno z nekaj legionarji iz Anglije(Ozil, Podolski, Mertesacker) in Španije(Khedira), tu je tudi nepogrešljivi Miroslav Klose, ki se je na tem SP že izenačil z Ronaldom po številu zadetkov na svetovnih prvenstvih(15). Na prvi tekmi so ponižali ronaldovo Portugalsko s 4:0, se nato malo mučili z Gano(2:2) in nato rutinirano premagali solidne Amerikance. Mislim, da bodo Nemci v osmini finala odpravili Alžirijo, ko pa si že enkrat med 8 pa je vse mogoče. Vsekakor pa imajo Nemci kakovost in izkušnje, da pridejo zelo daleč, morda tudi do konca?
Amerikanci, ki jih vodi nemška legenda Jurgen Klinsmann so v zadnjih letih postali zelo solidna selekcija, že od leta 1990 se redno uvrščajo na svetovna prvenstva in imajo tisto znamenito ameriško zmagovalno miselnost, ki jih večkrat omogoči, da na velikih tekmovanjih presežejo sami sebe. Selektor je presenetil, ko na SP ni vpoklical njihovega kapetana in živo legendo USA soccer teama Landona Donovana(156 tekem in 57 golov za ZDA), ampak zaenkrat ekipa pod vodstvom Clinta Dempseya in tovarišev dobro funkcionira, premagali so Gano in nesrečno izgubili proti Portugalski v 95 minuti tekme. Tako, da bo zelo zanimivo videti dvoboj osmine finala med ZDA in Belgijo.
Portugalska je spet razočarala. Prav neverjetno je, kako je ena(sicer dobra ekipa) tako zelo odvisna od enega samega igralca pa magari je ta igralec Cristiano Ronaldo. Najboljša portugalska kluba Porto in Benfica že kar nekaj let trgata v evropski ligi, medtem ko je portugalska ekipa dokaj šibka(še posebaj ko Ronaldo ni pravi). Portugalci so sicer na velikih tekmovanjih zelo nepredvidljivi, ampak imel sem občutek, da se bodo v Braziliji počutili kot doma(navsezadnje je Brazilija bila njihova kolonija) in bodo zabeležili kak odmeven rezultat. Ampak ne, na prvi tekmi so bili razbiti od Nemcev, na drugi tekmi proti ZDA so remizirali šele v 95 minuti tekme, na zadnji tekmi so sicer ugnali Gano, ampak vse skupaj pa je to bilo dokaj ubogo. Je pa vsaj njihov najboljši igralec Cristiano Ronaldo z golom proti Gani zabeležil kar velik dosežek, namreč Ronaldo je na vseh zadnjih 6 velikih tekmovanjih na katerih je nastopil(debitiral je na domačem EP 2004) zabil vsaj po 1 gol in prav na tej tekmi proti Gani je vknjižil že svoj 50 gol za reprezentanco Portugalske.
Gana je igrala pogumno, ampak vseeno bila daleč od napredovanja. Zabeleželi so sicer lep remi proti Nemcem 2:2, ter tesna poraza proti ZDA in Portugalcem. Ganski glavni igralci(Gyan, Muntari...) so že malo v letih in verjetno so v Braziliji odigrali svoje zadnje prvenstvo. Gano se sicer spomnimo kot ekipo, ki ji je na prejšnjem SP 2010 v Južni Afriki za malenkost zmanjkalo, da bi se kot prva afriška ekipa uvrstila v polfinale SP. Vsekakor pa ima Gana svetlo prihodnost, saj mlade ganske selekcije redno osvajajo medalje na mladinskih svetovnih prvenstvih.

[zan22]

FRANCIJA - NIGERIJA; Ponedeljek, 30. 6. 2014; 18:00; Stadion Nacional de Brasilia/Brasilia

Francija igra kolektivno, sproščeno ter mladostno. Reprezentanca se je od prejšnjega svetovnega prvenstva v JAR leta 2010, kjer so Francozi precej razočarali, za vrhunec pa je prišlo še do trenj v slačilnici precej pomladila. Kljub vsemu selektor Deschamps ni pozabil na nekatere preverjene zvezdnike, ki s svojimi izkušnjami mladim nudijo zgled ter oporo med prvenstvom. Eden pomembnejših članov letošnje Francije je tako zagotovo izkušeni napadalec Karim Benezema. Letošnjo sezono je navduševal v Realu v kombinaciji z Ronaldom in Bale-om, ko je na 52-ih nastopih dosegel 24 golov. Veliko se od njega pričakuje tudi na tem prvenstvu, pričakovanja pa je že deloma izpolnil s tremi zadetki v skupinskem delu prvenstva. V napadu mu zelo uspešno konkurira nadarjeni, a nemalokrat preostri napadalec Arsenala Oliver Giroud, ki briljira v igri z glavo. Po krilih znata zapretiti tudi Mathieu Valbuena in Blaise Matuidi. V vratih biva zelo zanesljivi Hugo Lloris, kot zadnji mož obrambe pa s svojo odgovornostjo, zanesljivostjo ter izkušnjami ekipi vliva samozavest ter rahlo sproščenost. Vezno vrsto tvori nekaj mladih, a s svojimi izkušnjami že nepogrešljivih igralcev kot so Juventusov dragulj Poul Pogba, član angleškega Newcastla Moussa Sissoko ter hitri igralec francoskega PSG-ja Yohan Cabaye. Obrambne naloge so tokrat zaupane mladim talentiranim igralcem, ki vidne vloge igrajo tudi v največjih klubih svetovnega nogometa. Omeniti velja Arsenalovega branilca Laurenta Koscielnya ter Realovega štoperja, ki že dostojno konkurira Portugalskemu zvezdniku Pepeju Raphaël Varane. Tudi morebitne poškodbe za Francijo ne bodo usodne, saj razpolagajo z res nekaj vrhunskimi nogometaši na vsakem igralnem položaju. Med težave Francije je že pred prvenstvom potrebno dodeliti primanjkljaj največjega zvezdnika reprezentance Francka Riberya, ki pa je s svojo muhavostjo obveljaj za enega glavnih krivcev za spor med igralci ter trenerjem na SP leta 2010. Njegova odsotnost se trenutno še ne pozna saj Francija deluje kot celota zelo zanesljivo ter odločno. Uspehi ob takem vzdušju v slačilnici nebi smeli izostati, čas pa bo pokazal do kam lahko seže četa selektorja Deschampsa. Po mojem mnenju zelo visoko. S strani Francije velja pričakovati odprto igro polno priložnosti. Križanje skupin jim je za nasprotnika v osmini finala dodelilo skromno Nigerijo, ki predstavlja primernega nasprotnika za preboj v četrtfinale brez večjih težav. O superiornosti Francozov govorijo tudi rezultati tekem skupinskega dela prvenstva, ko so najprej potolkli skromni Honduras (3-0), deklasirali nemočne Švicarje (5-2), na koncu pa s polovico močmi remizirali proti nevarnemu Ekvadorju (0-0).

Nigerija se je v osmino finala uvrstila pa veliki sreči na tekmi z BIH, kjer so imeli zelo očitno prste vmes tudi sodniki. Reprezentanca brez večjih imen svetovnega nogometa igra zelo disciplinirano ter po svojih najboljših močeh, a sem mnenja, da bo Francija predstavljala prevelik zalogaj za Afriškega predstavnika. Edino omembe vredno ime predstavlja Liverpoolov krilni napadalec Victor Moses, sicer posojeni nogometaš Londonskega Chelsea. Na tem prvenstvu svojih vrlin še ni pokazal, Nigerija pa večino svojih upov polaga prav v noge mladega Victorja, ki bi znal biti nevaren v kombinaciji z edinim klasičnim napadalcem Emmanuelem Emenikejem. Verjetno ne preseneča več dejstvo, da je Emenike še leta 2008 igral kot Nigerijski amater, nato pa s predanostjo prepričal turški Fenerbahce, za katerega je v krstni sezoni dosegel 14 golov. Kljub povabilu v turško reprezentanco se je odločil, da zaigra za domovino svojega očeta. V zadnji temi se je z dvema goloma v mreži Argentine prebudil tudi nepredvidljivi Ahmed Musa, na katerega bodo morali biti Francozi še kako pozorni. Edina tekma, kjer je Nigerija navdušila se je odigrala v zadnjem krogu skupinskega dela prvenstva ,kjer so po potrpežljivi igri pošteno namučili Argentino ter celo dvakrat izenačili (1-1 in 2-2), a jim je na koncu zmanjkalo nekaj moči ter odločnosti, kar so Argentinci izkoristili z zadetkom Roja v 50. minuti. Nigerijci so prvenstvo odprli z remijem proti Iranu (0-0) na tekmi ,ki velja za eno najbolj dolgočasnih tekem letošnjega prvenstva, v drugem krogu so po hudih sodniških napakah premagali Bosno (1-0), v zadnjem kolu pa doživeli poraz proti Argentini (2-3).

Napovedujem zmago Francije, saj bi bilo vse drugo kot prepričljiva zmaga Francozov veliko presenečenje.

[zan22]

NEMČIJA - ALŽIRIJA; Ponedeljek, 30. 6. 2014; 22:00; Stadion Beira-Rio/Porto Alegre

Nemški selektor Joachim Low je za letošnje prvenstvo posegel po preverjeni zasedbi, ki je bila blizu finala že na evropskem prvenstvu na Poljskem in v Ukrajini leta 2012, ko jih je v polfinalu izločila Italija. Vsak nogometaš izbrane vrste pooseblja zvezdništvo, predanost, profesionalnost ter disciplino. Zvenečih imen na spisku Nemške reprezentance je preveč, da bi jih preštevali, ter opisovali vsakega posebej. Vloga med vratnicama je zaupana mlademu ter talentiranemu prvemu vratarju aktualnega nemškega prvaka Bayerna iz Munchna Manuelu Neuerju. Kvalitet tega odličnega 23 letnega vratarja ni potrebno posebej omenjati, saj smo nemalokrat že na tem prvenstvu uspeli ujeti. česa vsega je med vratnicama ta vratar zmožen postoriti. Še največ presenečenj je med obrambno linijo, od koder se je letos poslovil zanesljivi kapetan Elfa Philipp Lahm, ter pozicijo desnega bočnega branilca zamenjal za položaj šestke, tako imenovanega zadnjega veznega igralca, kamor ga je tokom sezone poslal Pep Guardiola. Poleg konstantnega štoperja Jaroma Boatenga, zadnjo linijo sestavljajo še Schalkejev as Benedikt Hoewedes, Član Dortmundske Borussie Mats Hummels ter visoki kapetan Londonskega Arsenala Per Mertesacker. Zvezdniško linijo v vezni vrsti dopolnjuje smrtonosna naveza Bayerna iz Munchna v vezni vrsti, ki se je v zadnji sezoni spremenila v kvintet (Kroos, Schweinsteiger, Lahm, Gotze in Muller). Od peterice ima največ težav motor igre nemške reprezentance Bastian Schweinsteiger, kateremu je koleno povzročalo precej težav že tokom sezone v majici Bavarskega ponosa, vse več pa je (žal) namigovanj o njegovem odhodu iz kluba, ter obetavni Toni Kroos, ki ima težave s podpisom pogodbe. Bayern mu ne ponudi pogodbe, ki bi ustrezala njegovim zahtevam, zato išče novega delodajalca, med katerimi se je dolgo omenjalo Manchester United. Bayernovim zvezdnikom pomoč v vezni vrsti nudi tudi Realov nogometaš Sami Khedira, ki pa se šele vrača po poškodbi zaradi katere je izpustil skoraj pol sezone pri Madridskem Realu ter še ni na nivoju na katerem je igral pred poškodbo. Muller na tem prvenstvu preseneča, pridno zabija gole (4) ter predstavlja zanesljivega ter zelo ofenzivnega mladega, komaj 23 letnega vezista, ki bi utegnil že v kratkem doseči rekord po številu golov na svetovnih prvenstvih (Ronaldo in Klose po 15, Muller 9), ter zaznamovati sedanjo generacijo. Na levem krilu se še ni povsem prebudil Arsenalov zvezdnik, turških korenin Mesut Ozil. Slabe predstave hitro pripeljejo v menjavo že na polovici drugega polčasa ter vse večje razočaranje nad zelo priljubljenim nogometašem s številko 8. Ne smemo pa pozabiti na vrhunske rezerviste, ki bi v praktično vsaki drugi reprezentanci tvorili začetno enajsterico. Tu so zimzeleni rekorder Miroslav Klose, Schalkejev dragulj z megalomansko vrednostjo Julian Draxler ter Chelseajev joker s klopi Andre Schuerrle. Kot pomanjkljivost lahko naštejemo neodločnega rezervista Shkodrana Mustafija, ki se šele počasi razvija v vrhunskega nogometaša, a so mu Ganski nogometaši povzročali vse preveč težav na desnem bočnem branilskem položaju, ter poškodbo Marca Reusa, ki jo je staknil tik pred začetkom prvenstva in predstavlja hud udarec za vezno vrsto nemške reprezentance. Vendar kljub težavam Nemška reprezentanca predstavlja zanesljivo celoto, odločno da končno pride vse do konca, kar neuspešno poizkuša že zelo dolgo. Zvezdniki zagotavljajo gledljivo tekmo, Alžirija pa naj bi po pričakovanjih predstavljala zgolj ogrevanje pred obračunom četrtfinala z zmagovalcem para Francija - Nigerija.

Alžirija na drugi strani je dosegla ogromen uspeh že z uvrstitvijo v osmino finala letošnjega prvenstva. Ekipa je pod taktirko Valida Halihodžiča opazno napredovala, od zadnjega mesta brez osvojene točke na svetovnem prvenstvu v JAR leta 2010 (premagala jih je tudi Slovenija (1-0)), do nepričakovane uvrstitve v osmino finala prvenstva v Braziliji. O Alžircih ni veliko za povedati, zvenečih imen zlepa ne boste našli. Igrajo potrpežljivo ter s srcem, kar jim trenutno prinaša uspehe. Nevarni so zlasti iz prekinitev ko zapreti Islam Slimani. 26 letni napadalec predstavlja glavno orožje selektorja Halihodžiča, ki mu alžirska javnost (še) ni pretirano naklonjena. Izstopa tudi branilec Monaca Carl Medjani, ki bo predstavljal zanesljivost v obrambnih nalogah, pričakujejo pa se tudi njegovi predložki v kazenski prostor. Vseeno pogledi na Alžirske ulice razkrivajo kako evforično publika spremlja svojo reprezentanco. Preboj iz skupinskega dela tekmovanja je daleč največji uspeh Alžirije na svetovnih prvenstvih. Nihče jim pred tekmo osmine finala ne pripisuje večjih možnosti za zmago, a prav podrejeni položaj zna biti največja nevarnost za Nemčijo. Alžirci bodo igrali sproščeno, neobremenjeno ter poskušali prikazati največ kar zmorejo. Na prvenstvu so prikazali lepo igro, zato poraz ne bo pretirano potrl alžirske izbrane vrste.

Zmago pripisujem Nemčiji, veliko pohval z igrami do osmine finala pa si z moje strani zasluži tudi borbena Alžirija.

Se nadaljuje

[Gusar]

No, pa še nekaj besed o zadnji skupini F:

Skupina F:
1.Belgija=3 zmage, gol razlika 4:1, 9 točk
2.Alžirija=zmaga, remi in poraz, gol razlika 6:5, 4 točke
3.Rusija=2 remija in poraz, gol razlika 2:3, 2 točki
4.Južna Koreja=remi in 2 poraza, gol razlika 3:6, 1 točka

Belgija me je malo presenetila. Namreč nisem si mislil, da že lahko v skupinskem delu prikažejo tako dobre igre in navsezadnje tudi zmagajo vse 3 tekme, čeprav skupina realno ni bila preveč zahtevna. Navsezadnje jih 12 let ni bilo na velikem tekmovanju. Belgija se je sicer sprehodila skozi kvalifikacije in se prepričljivo uvrstila na SP. Vodi jih legenda belgijskega nogometa Marc Wilmots, ki je kot igralec sodeloval kar na 4 svetovnih prvenstvih(1990-2002). Ekipa je dobro selekcionirana in sestavljana iz samih odličnih, ampak še vedno mladih asov in sicer na golu je eden najboljših golmanov na svetu Cuortouis, v obrambi odlični Kompany, na sredini vrhunski Eden Hazard, tu so še Fellaini, Vermeelen, Witsell, Lukaku...V skupini so se sicer malo mučili, a kljub vsemu zmagali vse tekme, zelo zanesljivi so bili v obrambi, kjer so prejeli en sam gol(samo Mehika in Kostarika sta imeli še tako dobro obrambo). Veliko ljubiteljev nogometa smatra Belgijo za enega(zraven Kolumbije) od tihih favoritov tega SP in zaenkrat so bili uspešni. Bomo pa videli kako se bodo odrezali v osmini finala proti neugodni ekipi ZDA.
Alžirija vsem slovenskim ljubiteljem nogometa zbudi lepe spomine na SP 2010 v Južni Afriki, kjer je naša reprezentanca prav proti omenjeni reprezentanci zabeležila prvo zmago na svetovnih prvenstvih(1:0, Robi Koren).
A današnja Alžirija 2014 je čisto druga selekcija kot Alžirija 2010 in v tej skupini so se vsekakor izkazali, najprej so tesno izgubili proti Belgiji z 1:2(Alžirija je tudi povedla), nato so v eni najboljših tekem tega SP ugnali Korejce z 4:2 in na koncu še v odločilni tekmi za uvrstitev v osmino finala uspeli proti trdim Rusom iztržiti remi. Igrajo zelo kolektivno in borbeno in nimajo nekih zvezdnikov(mogoče še najbolj izstopa Islam Slimani). Je pa njihov selektor legendarni centarfor mostarskega Veleže in francoskega Nantesa Vahid Halilhodžić-Vaha. V osmini finala se bodo udarli z Nemci, kjer verjetno nimajo pravih šans, ampak kljub vsemu so lahko ponosni na svoj nastop v Braziliji.
Rusija je še enkrat več razočarala. Ekipa ki jo vodi legendarni Italijan Fabio Capello(tudi najbolj plačan selektor na tem SP) je zmogla dva piškava remija in tesen poraz proti Belgiji, proti katerim so gol prejeli v 88 minuti. Rusi so nas lepo presenetili na EP 2008, ko so se prebili vse do polfinala, kjer so nato izpadli proti poznejšim prvakom Špancem. Takrat so nas navdušili Arshavin, Pavljuchenko, Pogrebnjak...ki so potem naredili dobre transferje povečini v Anglijo. Kasneje Rusija ni nadaljevala tako uspešno(SP 2010 je izpustila ), na EP 2012 sicer sodelovala, igrala kar dobro a kljub vsemu obstala v skupini. Capello je za SP vpoklical 23 igralcev od katerih nihče ne igra izven ruske lige, in to nam zelo dosti pove o današnji ruski selekciji. Daleč od tega, da bi bila ruska liga slaba liga oz da bi bili Spartak, CSKA, Dinamo, Zenit...slabi klubi, ampak kljub vsemu je to daleč od najboljših evropskih lig oz najboljših evropskih klubov. Ruska ekipa je sicer dobro igrala v obrambi in prejela le 3 gole(pa še od tega gresta 2 gola čisto na dušo golmanu Igoru Akinfejevu), ampak v napadu pa so bili povsem brez idej(Kerzhakov in Dzagoev sta bila zelo slaba) in tudi to jih je stalo boljše uvrstitve. Skratka, še en nastop Zbornaje Komande, ki bo šel zelo hitro v pozabo.
Južna Koreja se že od leta 1986 redno uvršča na svetovna prvenstva in je verjetno v zadnjih 20 letih celo najboljša azijska selekcija, ampak nekako nikoli ne uspejo na svetovnih prvenstvih storiti koraka naprej. Edina izjema je seveda SP 2002, ki so ga organizirali skupaj s Japonci in kjer so pod taktirko izkušenega nizozemskega trenerja Guusa Hiddinka uspeli osvojiti 4.mesto(tudi ob izdatni pomoči sodnikov), a napredka niso uspeli pokazati na naslednjih svetovnih prvenstvih izven Azije. Korejci so na tem SP sicer začeli dobro in z Rusi odigrali 1:1, a potem doživeli poraz z 2:4 in na zadnji tekmi proti Belgijcem, ki so polovico tekme igrali z igralcem manj, spet izgubili z 0:1 in tako zasedli zadnje mesto v skupini. Korejci sicer igrajo hrabro in so fizično odlično pripravljeni, ampak njihova tehnično-taktična igra je slaba in prav tu se vidi, da samo nekaj igralcev igra v Evropi, medtem ko jih večina igra doma oz na Japonskem, kar pa je zelo daleč od močnih evropskih lig. Težko rečemo, da so se Korejci osramotili, a proslavili se pa tudi niso, še posebaj ker je bila skupina dokaj šibka in bi lahko zagotovo iztržili več.