Smiljanićevi stripovski večeri

[ninel]

Dva velika moška, ena drobna ženska in debel strip

striparski večer

Marijan Pušavec, Jakob Klemenčič, Zoran Smiljanić

Pisateljica, poliglotka, svetovna popotnica in izredno zanimiva osebnost, Alma M. Karlin, je glavna junakinja 160-stranskega stripa, ki opisuje njeno življenje,
potovanja in doživetja. Scenarij za strip je iz kupa njenih romanov, potopisov, člankov in pisem sestavil scenarist, pisatelj in domoznanec Marijan Pušavec.
Strip je mojstrsko zrisal Jakob Klemenčič, tudi sam navdušen popotnik in stripovski avtor z žlahtnim občutkom za grotesko in absurd. O njunem projektu ju bo
izprašal Zoran Smiljanić.
Organizator: MKK

sreda, 20. 1., ob 19.00, dvorana

[ninel]

Marjan Manček, igrivi, hudomušni in ustvarjalni tradicionalist



Klasik slovenskega stripa, ilustracije in animiranega filma, ki ustvarja že pol stoletja.

Inovativen, senzibilen in prefinjeno duhovit avtor z impresivnim opusom: v svoji polstoletni karieri je ilustriral čez 200 knjig,
na kupe stripov in animiranih filmov. Najbolj znan po prazgodovinskih Hribcih. Za svoja dela je prejel številne domače in
mednarodne nagrade.

Zanimivost: kot mladenič si je l. 1970 v Angliji financiral tečaj angleščine s karikaturami, ki jih je prodal reviji Reader’s Digest.

Firbcal bo Zoran Smiljanić.

sreda, 17. 2., ob 19.00, dvorana, Knjižnica Kranj

Neodložljivo vabljeni!

[ninel]

Vrnitev odpisanih striparjev



Z Andrejem Štularjem in Davidom Krančanom se bo v sredo, 9. marca
2016 ob 19. uri v Mestni knjižnici Kranj pogovarjal Zoran Smiljanić.

[macon]

Že pred časom sem zasledil, da Smiljanič prireja strip pogovore v knjižnici v Kranju. Mene je popolnoma ignoriral, izgleda nisem dosegel njegovih visokih kvalitetnih standardov, ki sodeč po naboru njegovih gostov (in njihovih stripovskih izdelkov) veljajo samo zame.

Razumem, da se je informiral od potuhnjenih sralcev in lažnivcev iz Mladine, Stripburgerja in od Bucha, ki so me v zadnjih dveh desetletjih in še nekaj dlje najprej povsem razčlovečili, v paketu pa je seveda tudi zaničevanje mojega stripa. Ko so od nekoga stripi vendar popolnoma ničvredni, potem lahko zaničuješ tudi človeka ali obratno. Nikdar me ni nič vprašal, se je pa zato nosil pretežno domišljavo.

Smiljanič, hvala lepa.

Ps: Tole sem napisal pet let po zadnjem zapisu v temi in osem let po prvemu stripovskemu večeru v Kranju, da ne bo kdo mislil, da se za kaj grebem pri tem človeku. V tistih časih sem izdal tri albume od skupaj trinajstih, ki so jih gospodje pomembneži seveda povsem ignorirali.

PPs: Primerno je, da se zgoraj na fotografiji reži mevžasti shizofrenični prašič, ki je vse skupaj začel leta 1996, leto po mojem prihodu na Stripburger. Ne bi verjel, kako se obnese zahrbtno laganje, če ne bi tega že več kot dve desetletji v stripu doživljal na lastni koži. Svoji k svojim, drek k dreku.

[Bob Rock]

Že pred časom sem zasledil, da Smiljanič prireja strip pogovore v knjižnici v Kranju. Mene je popolnoma ignoriral, izgleda nisem dosegel njegovih visokih kvalitetnih standardov, ki sodeč po naboru njegovih gostov (in njihovih stripovskih izdelkov) veljajo samo zame.

Razumem, da se je informiral od potuhnjenih sralcev in lažnivcev iz Mladine, Stripburgerja in od Bucha, ki so me v zadnjih dveh desetletjih in še nekaj dlje najprej povsem razčlovečili, v paketu pa je seveda tudi zaničevanje mojega stripa. Ko so od nekoga stripi vendar popolnoma ničvredni, potem lahko zaničuješ tudi človeka ali obratno. Nikdar me ni nič vprašal, se je pa zato nosil pretežno domišljavo.

Smiljanič, hvala lepa.

Ps: Tole sem napisal pet let po zadnjem zapisu v temi in osem let po prvemu stripovskemu večeru v Kranju, da ne bo kdo mislil, da se za kaj grebem pri tem človeku. V tistih časih sem izdal tri albume od skupaj trinajstih, ki so jih gospodje pomembneži seveda povsem ignorirali.

PPs: Primerno je, da se zgoraj na fotografiji reži mevžasti shizofrenični prašič, ki je vse skupaj začel leta 1996, leto po mojem prihodu na Stripburger. Ne bi verjel, kako se obnese zahrbtno laganje, če ne bi tega že več kot dve desetletji v stripu doživljal na lastni koži. Svoji k svojim, drek k dreku.

Organizator je pač prirejal stripovske večere na način kot si ga je sam zamislil in se je držal nekega koncepta, ki se je njemu zdel ustrezen in v katerega je verjel. Verjamem, da bi marsikdo zadevo zastavil drugače, ne vidim pa razloga za neko užaljenost. Tudi Lewis Trondheim in Manu Larcenet nista bila nikoli med gosti, pa si to po kvaliteti zagotovo zaslužita. Absolutno neprimerno pa se mi zdi, da nestrinjanje z naborom gostov izraziš z žaljivim pisanjem in spuščanjem na najbolj primitiven možen nivo, ki mu ne morem reči gostilniški, ker je veliko nižji od tega.

[macon]

Organizator je pač prirejal stripovske večere na način kot si ga je sam zamislil in se je držal nekega koncepta, ki se je njemu zdel ustrezen in v katerega je verjel. Verjamem, da bi marsikdo zadevo zastavil drugače, ne vidim pa razloga za neko užaljenost. Tudi Lewis Trondheim in Manu Larcenet nista bila nikoli med gosti, pa si to po kvaliteti zagotovo zaslužita. Absolutno neprimerno pa se mi zdi, da nestrinjanje z naborom gostov izraziš z žaljivim pisanjem in spuščanjem na najbolj primitiven možen nivo, ki mu ne morem reči gostilniški, ker je veliko nižji od tega.

Seveda si pomešal vzroke in posledice, ampak sem že navajen. Ti ljudje so do mene žaljivi že desetletja in poleg skrajnega zaničevanja sem bil deležen tudi več groženj. Skupni imenovalec je pa samovšečna domišljavost teh ljudi, "jaz sem pomemben in glavni, ti mi boš pa lezel v rit".

Moja ideja je bila, da gre pri kreativnosti za odkrito komunikacijo. Vseeno mi je bilo, kdo je sogovornik, pogovarjal sem se pač o stripu. Najslabše je bilo, da sem celo aktivno pomagal pri stripovski sceni. Brez tega bi zapravil manj časa in denarja ter imel boljše odnose, ker bi moral te ljudi pravilneje oceniti in se ne zapletati z njimi. Enim se je v samovšečnost odtrgalo pred mojimi očmi, torej jih nisem mogel vnaprej oceniti kot take.

Ne vem, kaj ti je natvezil Buch, ker vem, da zahajaš tja, lahko pa tukaj napišeš pa ti bom odgovoril na to. Ampak metoda ni bila nikoli taka, temveč vedno zahrbtno opravljanje in laganje. To je tisto, kar je veliko nižje od mojega odkritega pisanja in ti ne doživljaš tega kar doživljam več kot dve desetletji, ne nosiš mojih spominov in torej zase zadrži svojo bedasto sodbo.