Danes prečital!
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Pravkar uspel prebrati:
Tex Maxi: Sin vjetra
Prebral sem kar nekaj slabih ocen tega stripa, vendar mi ni čisto jasno, kaj je tako zelo narobe z njim. Zgodba pač nima veliko akcije, ki je sicer dokaj tipična za Texa, pa vendar je težko reči, da bi bila dolgočasna. Za moj okus se preveč kočljivih situacij za junake razplete bolj ali manj po naključjih (ker nekdo čisto po sreči nekaj vidi, nekaj sliši ipd.), to pa je bolj ali manj stalna zamera Texovih (pa tudi koga drugega) dogodivščin. Drugače pa povsem spodobna zgodba, kakršno je bilo od te edicije tudi moč pričakovati. Solidno karakterizirani liki, ne po načelu dober - slab, nekaj povsem realističnih zapletov. Pa tudi malo poetičen konec (čeprav ne ravno najbolj domišljen ali dobro narisan).
Risba konjev se mi sicer ne zdi nič posebnega, čeprav naj bi bili ti Disova specialnost. Tu in tam tudi kak obraz ni narisan ravno za deset (posebej Tex Disu ne gre ravno najbolj, bi rekel). Najbolj pa je risarju očitati pretirano idealizacijo narave. Skoraj na vsaki deseti strani je kak pocukran prizor iz narave, bodisi pume, medvedi, orli... Tudi na najbolj dramatičnih mestih zgodbe jih ne manjka (Tex razlaga ranjenemu Tigerju Jacku, da bo vpadel v sovražni tabor in skušal rešiti ujetnike, v ospredju slike pa lahko gledamo rakuna, kako pomaka tačke v vodo, str. 293
). Tako da je stvar že prav komična. Drugače pa je tudi risba povsem solidna...
Moja ocena bi bila tam nekje 7.
Tex Maxi: Sin vjetra
Prebral sem kar nekaj slabih ocen tega stripa, vendar mi ni čisto jasno, kaj je tako zelo narobe z njim. Zgodba pač nima veliko akcije, ki je sicer dokaj tipična za Texa, pa vendar je težko reči, da bi bila dolgočasna. Za moj okus se preveč kočljivih situacij za junake razplete bolj ali manj po naključjih (ker nekdo čisto po sreči nekaj vidi, nekaj sliši ipd.), to pa je bolj ali manj stalna zamera Texovih (pa tudi koga drugega) dogodivščin. Drugače pa povsem spodobna zgodba, kakršno je bilo od te edicije tudi moč pričakovati. Solidno karakterizirani liki, ne po načelu dober - slab, nekaj povsem realističnih zapletov. Pa tudi malo poetičen konec (čeprav ne ravno najbolj domišljen ali dobro narisan).
Risba konjev se mi sicer ne zdi nič posebnega, čeprav naj bi bili ti Disova specialnost. Tu in tam tudi kak obraz ni narisan ravno za deset (posebej Tex Disu ne gre ravno najbolj, bi rekel). Najbolj pa je risarju očitati pretirano idealizacijo narave. Skoraj na vsaki deseti strani je kak pocukran prizor iz narave, bodisi pume, medvedi, orli... Tudi na najbolj dramatičnih mestih zgodbe jih ne manjka (Tex razlaga ranjenemu Tigerju Jacku, da bo vpadel v sovražni tabor in skušal rešiti ujetnike, v ospredju slike pa lahko gledamo rakuna, kako pomaka tačke v vodo, str. 293
). Tako da je stvar že prav komična. Drugače pa je tudi risba povsem solidna...Moja ocena bi bila tam nekje 7.
Last edited by riordan on 24.05.2009 16:45:14, edited 1 time in total.
HA!
Tex Ludens #92: Do zadnje kapi krvi
Nadaljevanje iz prejšnje cifre in kot sem že takrat ugotavljal, je razplet zgodbe dokaj predvidljiv. Ni težko pogruntati, kako se bodo razvijali odnosi med liki. Drugače je Boselli dokaj inteligenten scenarist in največji plus celotne zgodbe so še vedno liki in dokaj realistična štorija, ki jo mora le tu in tam žrtvovati dramatiki - (POZOR očitni SPOILER) najprej na primer realističen konec, kjer Tex Chunza ne premaga in ujame v eni sami noči, ampak v zgodbi sledi krajši preskok, potem pa dvoboj z noži, kjer mogoče malo izgubi na realizmu - če ga Tex ni imel namena dati zapreti (in kolikor se razumem v pravni sistem Divjega zahoda, itak ne bi dolgo "visel" v zaporu), potem ga tudi ni bilo potrebe ujeti živega. Gotovo pa izpade bolj kul, če ga Tex premaga v dvoboju in če je že bilo tega treba, potem je še najboljše, da sta se spopadla tako, in nimam Boselliju kaj zameriti. Skratka mestoma predvidljiva zgodba, s par klišeji, ampak povsem solidno izpeljana in kratkočasna. Ortizova risba mi je osebno dokaj blizu, v tem stripu pa mislim, da se zelo izkaže predvsem v prizorih množičnega boja. Mogoče bi morala biti zgodba še nekaj strani daljša, pri čemer bi lahko še bolj briljiral. Ocena je zato šla malo gor in je 7.5.
Nadaljevanje iz prejšnje cifre in kot sem že takrat ugotavljal, je razplet zgodbe dokaj predvidljiv. Ni težko pogruntati, kako se bodo razvijali odnosi med liki. Drugače je Boselli dokaj inteligenten scenarist in največji plus celotne zgodbe so še vedno liki in dokaj realistična štorija, ki jo mora le tu in tam žrtvovati dramatiki - (POZOR očitni SPOILER) najprej na primer realističen konec, kjer Tex Chunza ne premaga in ujame v eni sami noči, ampak v zgodbi sledi krajši preskok, potem pa dvoboj z noži, kjer mogoče malo izgubi na realizmu - če ga Tex ni imel namena dati zapreti (in kolikor se razumem v pravni sistem Divjega zahoda, itak ne bi dolgo "visel" v zaporu), potem ga tudi ni bilo potrebe ujeti živega. Gotovo pa izpade bolj kul, če ga Tex premaga v dvoboju in če je že bilo tega treba, potem je še najboljše, da sta se spopadla tako, in nimam Boselliju kaj zameriti. Skratka mestoma predvidljiva zgodba, s par klišeji, ampak povsem solidno izpeljana in kratkočasna. Ortizova risba mi je osebno dokaj blizu, v tem stripu pa mislim, da se zelo izkaže predvsem v prizorih množičnega boja. Mogoče bi morala biti zgodba še nekaj strani daljša, pri čemer bi lahko še bolj briljiral. Ocena je zato šla malo gor in je 7.5.
HA!
VČ: Dragonero
Scenarij: Enoch & Vietti. Risba: Matteoni
Končno sem uspel najti čas tudi za Dragonera.
Zgodba ima vse elemente fantasy žanra - fantastična bitja, lastno fikcijsko zgodovino, lasten jezik, boj med dobrim in zlim - in vse potrebne prikolice (zemljevidi, slovarček). Mislim, da je risba povsem solidna, fantastična bitja so videti povsem zgledno narisana, s kar nekaj domišljije, te je mogoče zmanjkalo samo za hudobce, ki so bralcu pokazani večinoma samo v borbi skozi detajle ali od daleč ali pa so močno senčeni; risar pač uporablja vse trike, da bi se izognil nazorni risbi, kar pa niti ne zmoti tako - je pač več prepuščeno bralčevi domišljiji.
Kot je že marsikdo ugotovil, se kažejo vplivi oz. je moč vzporednice najti z vsemi mogočimi predstavniki žanra: Jordanom in njegovim Kolesjem časa (vez med čarovnikom in njegovim varuhom), R. R. Martinom in njegovo sago o Ledu in Ognju (zid, ki deli dobre in zle), Dune (razna tehnična, leteča in druga prevozna sredstva), pa seveda tudi s Tolkienom (na str. 207 je tako tudi majhen hommage filmu - iz filma dobesedno prerisan kader).
Čeprav se zgodba odvije tudi nekoliko hitro, posebej na koncu, kjer naj bi bil višek dramatičnosti, preveč hiti; pa tudi izpolnjevanje vmesnih nalog, preden se lotijo zadnjega spopada, bolj spominja na videoigre z izpolnjevanjem levelov, kot pa na fantasy romanopisje.
Solidno kratkočasenje, posebej začetek se mi ni zdel slab; nekaj risb fantazijskega sveta se mi je prav vtisnilo v spomin. To pa je tudi to. Izgubljati čas z naštevanjem nelogičnosti nima pretiranega smisla (Samo tole moram omenit: čarovnika Albena muči strah pred višino, kar scenarist poudari skoraj v vsakem novem kraju, kamor pridejo, tudi v samem začetku - obenem pa čarovnik, kot lahko odlično vidimo na strani 126, živi na vrhu strme pečine, skoraj že stolpa. Toliko o konsistentnosti scenarija.
).
Jaz bi mu dal enih 6.5 točk.
Scenarij: Enoch & Vietti. Risba: Matteoni
Končno sem uspel najti čas tudi za Dragonera.
Zgodba ima vse elemente fantasy žanra - fantastična bitja, lastno fikcijsko zgodovino, lasten jezik, boj med dobrim in zlim - in vse potrebne prikolice (zemljevidi, slovarček). Mislim, da je risba povsem solidna, fantastična bitja so videti povsem zgledno narisana, s kar nekaj domišljije, te je mogoče zmanjkalo samo za hudobce, ki so bralcu pokazani večinoma samo v borbi skozi detajle ali od daleč ali pa so močno senčeni; risar pač uporablja vse trike, da bi se izognil nazorni risbi, kar pa niti ne zmoti tako - je pač več prepuščeno bralčevi domišljiji.
Kot je že marsikdo ugotovil, se kažejo vplivi oz. je moč vzporednice najti z vsemi mogočimi predstavniki žanra: Jordanom in njegovim Kolesjem časa (vez med čarovnikom in njegovim varuhom), R. R. Martinom in njegovo sago o Ledu in Ognju (zid, ki deli dobre in zle), Dune (razna tehnična, leteča in druga prevozna sredstva), pa seveda tudi s Tolkienom (na str. 207 je tako tudi majhen hommage filmu - iz filma dobesedno prerisan kader).
Čeprav se zgodba odvije tudi nekoliko hitro, posebej na koncu, kjer naj bi bil višek dramatičnosti, preveč hiti; pa tudi izpolnjevanje vmesnih nalog, preden se lotijo zadnjega spopada, bolj spominja na videoigre z izpolnjevanjem levelov, kot pa na fantasy romanopisje.
Solidno kratkočasenje, posebej začetek se mi ni zdel slab; nekaj risb fantazijskega sveta se mi je prav vtisnilo v spomin. To pa je tudi to. Izgubljati čas z naštevanjem nelogičnosti nima pretiranega smisla (Samo tole moram omenit: čarovnika Albena muči strah pred višino, kar scenarist poudari skoraj v vsakem novem kraju, kamor pridejo, tudi v samem začetku - obenem pa čarovnik, kot lahko odlično vidimo na strani 126, živi na vrhu strme pečine, skoraj že stolpa. Toliko o konsistentnosti scenarija.
).Jaz bi mu dal enih 6.5 točk.
HA!
Tex (VČ# 7): Rendžer je izdajnik!
Scenarij: Boselli. Risba: Letteri.
Konec zgodbe s Juanom Razo. Kaj naj rečem? Mene je precej razočarala. Štorija skuša biti kar se da zapletena in to ji na nek način tudi uspeva. Po drugi strani je otročje preprosta in napisana zelo na hitro. Že od samega začetka je bilo jasno, kdo je izdajalec in zakaj, ampak večina dejanj izdajalca nima nikakršnega smisla, razen, da scenarist komplicira zgodbo in skuša odvrniti sum od njega - in ravno zaradi tega je še očitneje, kdo je izdajalec. Čeprav so nekatere situacije že absurdne. Zna to Boselli boljše.
O Letteriju sem že povedal svoje. Meni pač ni posebej všeč. Njegov Tex je skoraj povsem brez izraza na licu, risanje ozadja povsem brez domišljije...
Scenarij: Boselli. Risba: Letteri.
Konec zgodbe s Juanom Razo. Kaj naj rečem? Mene je precej razočarala. Štorija skuša biti kar se da zapletena in to ji na nek način tudi uspeva. Po drugi strani je otročje preprosta in napisana zelo na hitro. Že od samega začetka je bilo jasno, kdo je izdajalec in zakaj, ampak večina dejanj izdajalca nima nikakršnega smisla, razen, da scenarist komplicira zgodbo in skuša odvrniti sum od njega - in ravno zaradi tega je še očitneje, kdo je izdajalec. Čeprav so nekatere situacije že absurdne. Zna to Boselli boljše.
O Letteriju sem že povedal svoje. Meni pač ni posebej všeč. Njegov Tex je skoraj povsem brez izraza na licu, risanje ozadja povsem brez domišljije...
HA!
Tex (VČ #8 ): Francuski trgovac
Scenarij: Nizzi. Risba: Fusco.
Tipični začetek Texa. Vojska ga rabi, da potegne vroče kostanje iz žerjavice. Takoj, ko pridejo, se že vpletejo v streljanje. Tex vse vidi in vse ve. Zlobci so dovolj inteligentni in namenjeno jim je dovolj prostora, da razvijejo karakter. Risba solidna, boljša od Letterijeve, čeprav ima Tex skoraj identične poteze obraza, ne glede na situacijo. Ampak mogoče Tex pač tak je? Hladen ko špricer...
Če se bo v tem stilu nadaljevalo, še en klasični Tex. Brez presežkov, toda točno to, kar bralec hoče in pričakuje od njega. Bomo videli, ko bomo videli.
Scenarij: Nizzi. Risba: Fusco.
Tipični začetek Texa. Vojska ga rabi, da potegne vroče kostanje iz žerjavice. Takoj, ko pridejo, se že vpletejo v streljanje. Tex vse vidi in vse ve. Zlobci so dovolj inteligentni in namenjeno jim je dovolj prostora, da razvijejo karakter. Risba solidna, boljša od Letterijeve, čeprav ima Tex skoraj identične poteze obraza, ne glede na situacijo. Ampak mogoče Tex pač tak je? Hladen ko špricer...
Če se bo v tem stilu nadaljevalo, še en klasični Tex. Brez presežkov, toda točno to, kar bralec hoče in pričakuje od njega. Bomo videli, ko bomo videli.
HA!
po Makarski prečital:
Libellus: TEX almanah #3: Glorieta pass, Planina tajni
nima smisla izdajati celotne zgodbe, ker s tem zbledi čar
čitanja, zato na kratko:
Prva zgodba almanaha govori o Texovi preteklosti, kot izvidniku
severne vojske.....
Druga zgodba pa o misterioznih umorih, katerih osumljena je umsko
zaostala oseba.
Meni osebno je prva zgodba boljša od druge, ker spet izvemo del
preteklosti Texa.
Libellus: TEX almanah #3: Glorieta pass, Planina tajni
nima smisla izdajati celotne zgodbe, ker s tem zbledi čar
čitanja, zato na kratko:
Prva zgodba almanaha govori o Texovi preteklosti, kot izvidniku
severne vojske.....
Druga zgodba pa o misterioznih umorih, katerih osumljena je umsko
zaostala oseba.
Meni osebno je prva zgodba boljša od druge, ker spet izvemo del
preteklosti Texa.
Murena: Grimiz i zlato (Bookglobe)
prvi album od šestih izdanih v FR
zgodba na resničnih zgodovinskih temeljih okoli leta 50 na rimskem dvoru...agripina, neron, itd...
prvi album govori predvsem o spletkah Agripine in kako je na prestol spravila svojega sina Nerona. seveda ne gre brez bojev gladijatorjev, spletkarskih senatorjev, umorov, itd....
8/10...sedaj pa seveda veliko vprašanje kdaj bo bookglobe izpljunil naslednje albume
prvi album od šestih izdanih v FR
zgodba na resničnih zgodovinskih temeljih okoli leta 50 na rimskem dvoru...agripina, neron, itd...
prvi album govori predvsem o spletkah Agripine in kako je na prestol spravila svojega sina Nerona. seveda ne gre brez bojev gladijatorjev, spletkarskih senatorjev, umorov, itd....
8/10...sedaj pa seveda veliko vprašanje kdaj bo bookglobe izpljunil naslednje albume
Zanimivo se mi zdi !jang wrote:Murena: Grimiz i zlato (Bookglobe)
prvi album od šestih izdanih v FR
zgodba na resničnih zgodovinskih temeljih okoli leta 50 na rimskem dvoru...agripina, neron, itd...
prvi album govori predvsem o spletkah Agripine in kako je na prestol spravila svojega sina Nerona. seveda ne gre brez bojev gladijatorjev, spletkarskih senatorjev, umorov, itd....
8/10...sedaj pa seveda veliko vprašanje kdaj bo bookglobe izpljunil naslednje albume
Kaj več o tej izdaji - cena format itd..?
Odstrani se pošast!
http://www.bedetheque.com/serie-402-BD-Murena.html
format A4, nekako tako kot slovenski Iznogud....vseeno pa kar občutno manjši od bookglobe albumov Tajna povijest, Sillage, Moby Dick
standardnih 48 strani
cena vrjetno 79 kun na hrvaškem
sem iskal na strani Stripovi na kvadrat, pa ga nimajo v bazi, ostali s kateri je izšel skupaj pa so... zdaj ne vem ali so ga falili ali pa razprodali
format A4, nekako tako kot slovenski Iznogud....vseeno pa kar občutno manjši od bookglobe albumov Tajna povijest, Sillage, Moby Dick
standardnih 48 strani
cena vrjetno 79 kun na hrvaškem
sem iskal na strani Stripovi na kvadrat, pa ga nimajo v bazi, ostali s kateri je izšel skupaj pa so... zdaj ne vem ali so ga falili ali pa razprodali
Tex 93:Dragulj Akbara
ne bom rekel da gre za neko extra odlično zadevo, samo ves užitek mi je pokvarilo negativno seciranje zgodbe s strani nekega Inferna tam na stripovi.com... potem sem cel čas samo iskal te nelogičnosti in popljuvane dele... ne vem zakaj ljudje sploh berejo stripe, če v njih iščejo samo neumne, nelogične, otročje zadeve...naj si najdejo nekaj pozitivnega
ravno zato sovražim recenzije, oziroma jih sovražim brat pred samim stripom.
ne bom rekel da gre za neko extra odlično zadevo, samo ves užitek mi je pokvarilo negativno seciranje zgodbe s strani nekega Inferna tam na stripovi.com... potem sem cel čas samo iskal te nelogičnosti in popljuvane dele... ne vem zakaj ljudje sploh berejo stripe, če v njih iščejo samo neumne, nelogične, otročje zadeve...naj si najdejo nekaj pozitivnega
ravno zato sovražim recenzije, oziroma jih sovražim brat pred samim stripom.