Stripovska bera v letu 2018

[****]

Na kratko: Fosterjev Tarzan je slikanica, Princ Valiant pa strip.

Bom pa ob priliki napisal recenzijo kakšne Mustrove slikanice,
kjer boš izvedel vse, kar te zanima!

Pa je Foster to vedel?

[****]

Na kratko: Fosterjev Tarzan je slikanica, Princ Valiant pa strip.

Bom pa ob priliki napisal recenzijo kakšne Mustrove slikanice,
kjer boš izvedel vse, kar te zanima!

Berem prispevek Davorja Špišića v novi Strip reviji Večernjeg lista, notri so omenjena dela Andrije Maurovića, pa sem prelistal njegove knjige, ki so jih izdali hrvati.
Krulčić (Vedis) piše v predgovoru Ljubavnice s Marsa: "... a riječ je o jednom od najspominjanijih i najreferentnijih stripova Andrije Maurovića.", na platnica albuma Meksikanac (Vedis) piše: i drugi stripovi iz "Horizonta", na platnicah albuma Maurović na Divljem zapadu (Vedis in Šareni dučan) piše: 5 senzacionalnih vestern stripova. Na zadnji platnici albuma Sablast zelenih močvara (Šareni dučan) piše, da je to "... reprint jednog od ponajboljih stripova Andrije Maurovića!", na zadnji platnici albuma Zlatarovo zlato , Ognjem i mačem (Format, Osijek) sta deli uvrščeni pod povijesni strip.
Pa, da ne navajam samo Maurovićeva dela, pri Vedisu je izšel tudi Crni biser Franja Gotovaca, avtorja predstavijo kot "zaboravljenog klasika hrvatskog dnevnog stripa".
Pri teh delih ne najdem nobene razlike z Mustrovim Za očetom.
Po tvoji trditvi so to slikanice in ne stripi.
Zakaj?

[ninel]

Glede na to, da je ta tema verjetno zanimiva za širši krog občinstva , predlagam
okroglo mizo z naslovom "Strip ali slikanica" na festivalu Tinta v Kinu Šiška.

[****]

Zanimivo.
In kdo boste razpravljalci?

[ninel]

To je samo predlog. Na organizatorjih pa je izvedba.

[****]

Ok, ker obrazložitve tvoje trditve očitno ne bom dočakal, z moje strani zaključujem to debato in te lepo pozdravljam.

[tilitili]

Mogoče bi bilo dobro pogledat v Ninelovi knjigi Zgodovina Slo stripa....menda nekaj omenja razliko med slikanico in stripom.

[BuDi]

Ni Sitar, niti povzeto po Sitarju...ampak ok:

Kor je bil po drugi svetovni vojni Miki Muster pojem za slovensko časopisno slikanico in/ali strip, je imel pred njo podobno vlogo neki tuji avtor v domači priredbi. Pod avtorsko oznako »G. Th. Rotman« so namreč v 30-ih letih v (liberalnem) dnevniku Jutro vsak dan izhajale s po eno ali redkeje z dvema sličicama tako imenovane slikanice (izraz »strip« ni bil uveljavljen, čeprav na Zahodu pojma strip in comic zajemata tudi pripovedne oblike s tiskanimi tekstovnimi segmenti pod slikami). Fabulirane karikaturice so bile skoraj skrite med časopisnimi stolpci, a so pritegnile pozornost bralcev in zgodbe so postale popularne (knjižni ponatisi, celo med okupacijo). Prevajal in imenitno prirejal jih je pisatelj Vladimir Levstik (podobno je pesnik Tit Vidmar prirejal za Mustrove slikanice romane drugih, najvech tujih avtorjev). Iz generacije, pred vojno odraščajoče ob Rotmanovih slikanicah, je izšla vrsta avtorjev, ki so po vojni, sočasno z Mustrom, a v njegovi senci, v približno dveh desetletjih široko razvili feljtonsko slikanico kot »izvirno« slovensko obliko tedaj »politično in estetsko neprimernega« ameriškega stripa z oblački. To »stripsko slikanico«, navadno v trislikovnih nadaljevanjih, so gojili vsi glavni dnevniki (Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Ljubljanski dnevnik, Večer) pa po svoje tudi šolski tednik Pionirski list, slednji celo z načrtno stilsko modernizacijo. Ljubljanski dnevnik je sicer že konec leta 1960 odpravil slikanico kot zastarelo in uvedel stran stripa z oblački, v Delu pa so slikanice brez posebnih inovacij vztrajale skoraj do 90-ih let. Tako realsocialistični kot avantmodernistični »esteti« so prezirali Mustrov strip in slikanico, Rotmana pa so sploh imeli za naftalinsko smetje. V postmodernizmu z več posluha za historične stile Muster (nekoč »uvoznik« kapitalističnega šunda, danes za nekatere celo del »realsocialistične nostalgije«) dobiva priznanja, v 90-ih se pojavi tudi več ponatisov Rotmana (sedem zvezkov, založba Karantanija; štiri zgodbe v eni knjigi, založba Libro; oboje 1994), ki je po 1945 le poredko izšel bolj »obrobno« (Mohorjeva v Celju, Gorici, Celovcu); nekaj zgodb tudi v prvih dveh letnikih stripske revije Zvitorepec (1966-1973).

GERRIT THEODOOR ROTMAN (1893 – 1943) je izvirno ime enega od utemeljiteljev nizozemskega stripa, ki ima sicer bogato tradicijo vse do ilustracij z besedilnimi »oblački« v 15. stol. (za Nizozemce so Rotmanova dela stripi, tudi »krantenstrips«, tj. časopisni stripi, čeprav s tekstom pod slikami; spočetka imenovane »slikovne zgodbe«). Študent na akademijah v Rotterdamu in Haagu, med vojno vojak, nato učiitelj, od 1921 poklicni risar. Prvi strip o paru miši (slovensko Vrtismrček in Šilinoska) 1924 v socialističnem časniku Voorwaats (tedaj je Disney, po poreklu Nizozemec, v ZDA snoval svojega miška Mikija); po sporu 1927 preide h krščanskemu listu, zanj riše vsa 30. leta. Narisal je okoli 40 zgodb, med njihovimi junaki je bil najbolj popularen »Mijnheer Pimpelmans«, utelešenje malomeščana (v slovenščini gospod Kozamurnik) iz 1927. Nekatera besedila pod slikami so v rimanih verzih (zgled Wilhelma Buscha, tudi risarsko in vsebinsko). Rotmanova risba je stilsko staromodna, tehnično trdna, brez nihanj, s karikirano animacijo. Dve skupini zgodb: vsakdanje komično-satirične (»chaplinovske«) in fantastične pravljično-lirične (»grimmovske«). S slovenskimi naslovi so znane: Bratec Branko in sestrica Mica (knjižno 1930), Princeska Zvezdana, Kralj Debeluh in sinko Debelinko, Janko in Stanko, Prigode porednega Bobija… Vrh opusa se zdi mojstrovina Sambo in Joko: brezhibna risba, preprosto učinkovita zgodba s prepletom vsakdanjosti in basni, s slikovito kontrastnima junakoma – kraljevski lev in norčevski opičjak – in z grenko »psihološko« poanto o »svobodi«.

Sem pa še vedno prepričan da Samira Kentrić nima nikakršne zveze s stripom (razen šlepanja na zvrst, ki je bolj definirana in prepoznana).
Če bomo šli tako daleč namreč lahko kot strip označimo tudi Berlinski zid.

[tilitili]

Balkanalije in pismo Adni od Samire K nista stripa niti pod razno. Morda kvečjemu pogojno zanimivo knjiga ilustracij oz ilustriran izdelek (ajd hajd knjiga) in nič drugega. Grafični roman? Mogoče za koga. Prej pripovedka z grafično obdelanimi fotografijami. Pa vendar smo imeli ta dva izdelka celo med Naj izdajami 2015 in 2016.

[ninel]

V knjigah "Zgodovina slovenskega stripa" in "Kako je Jaka Racman postal fašist" nikjer ne piše, da bi bila to stripa.
Tukaj si, denimo, lahko preberete recenzijo o Balkanalijah: http://pogledi.delo.si/knjiga/zgodba-o-koreninah
Sem ju pa uvrstil med stripovsko bero, ker sta unikum v slovenskem likovnem prostoru in v bistvu najbližje temu,
kar lahko pojmujemo kot grafično novelo, ne glede na ameriško interpretacijo tega pojma.
Časopisna slikanica je posebna zvrst, ki ima zelo dolgo tradicijo v Sloveniji in je bila pri nas vedno ločena od stripa.
Glede na to, da vas je večina za, pa seveda lahko tudi Mustrove rotmanovske slikanice uvrstimo med stripovsko bero.

[BuDi]

Zoran Smiljanić, Blaž Vurnik: Ivan Cankar: podobe iz življenja (Muzej in galerije mesta Ljubljane, Forum Ljubljana, v tisku, 2018)



Neža Gajšek: Proteus : slovenski zmaj (Stella, 2018, že izšlo)

[BuDi]

Premierno vam predstavljamo Spaghetti Brothers Integral 2 v izdaji Studia Risar. Izid 29.9.18.

Strip album obsega 288 čb strani v trdih platnicah, cena pa znaše 27 EUR. S tem oglasom že zbiramo prednaročila. Predstavitev in prevzem bo na našem predstavitvenem prostoru na prireditvi NA MEJI NEVIDNEGA 2018 na Gospodarskem razstavišču v Lj, 29.9.18.

---- Oblaček

[BuDi]

Sarah Andersen: Odraslost je mit (Primus, 2018)







Končano spet nekaj komercialno poznanega pa da ni 40 let staro.

[BuDi]

Bill Watterson : Ves čas se kaj dogaja : zbirka stripov Billa Wattersona o Calvinu in Hobbesu (Didakta, 2018, v tisku) (knjiga #8 Calvin and Hobbes : the days are just packed)

[BuDi]

tole je šlo mimo, že izšlo:

Ilustracije Marjana Mančka so radožive in barvite, polne hudomušnosti in iskrivega humorja. Le kdo ne pozna njegovih avtorskih stripovskih junakov: Modrega medvedka, Brunda Rjavčka, Lea, Pipija, Cicibabe, Cufka, Hribcev? Pa slikanic Pedenjped, Mojca Pokrajculja, Kraljična na zrnu graha, Peter Klepec, Zrcalce, Kozlovska sodba v Višnji Gori? Pa izjemne upodobitve poezije Nika Grafenauerja, Borisa A. Novaka, Miroslava Košute, Saše Vegri, Toneta Pavčka, zgodb Polonce Kovač, Slavka Pregla ter ljudskih pripovedi.

Mančkarada je zakladnica izvrstnih ilustracij in besedil. Eno samo veselje!