Najave stripovskih dogodkov

[ninel]

[tilitili]

26.10. u 19 sati biće otvorena velika retrospektivna izožba u Klovićevim Dvorima. Preko četiri stotine originalnih radova - stripova, ilustracija, skica - od najranijih crteža do A Prayer To the Sun tabli koje su ostale nezavršene, uz bogate popratne sadržaje.
Pozivamo vas sve da dođete i da proširite vijest.
Ponešto od bogatog opusa možete vidjeti na Eddyevoj FB stranici, gdje će biti i redovito objavljivane sve novosti vezane uz izložbu.
https://www.facebook.com/Edvin-Biukovi% ... 203933435/

[Poli 78]

Cena: 12,90 eur

Predstavitev s podpisovanjem bo v četrtek, 5. oktobra, ob 19:00 v Strip.art.nici.

Dogodek je del kulturnega programa knjigarne, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

[ninel]

V soboto, 7. oktobra, bo ob 10. uri v Galeriji Družina na Krekovem
trgu 1 v Ljubljani predstavitev stripa Mulc odkriva Sveto pismo.
Gosta bosta scenarist Gregor Čušin in risar Damijan Stepančič.
https://www.druzina.si/ICD/spletnastran ... veto-pismo

[BuDi]

Danes podpisovanje Lavriča, Ekstremni športi 3

[ninel]

V Zagrebu bojo dobili "Hišo stripa"! Kaj pa pri nas?
http://100posto.hr/news/bandic-odusevlj ... ucu-stripa

[Poli 78]

Danes podpisovanje Lavriča, Ekstremni športi 3

Ješua 2 naj bi prišel ven nekje decembra 2017 (do Novega leta, če se kolorist usmili), drugače je trojka (in s tem serijal) že končana, za konec se lahko obrnete ne Buha ... če vam ga bo zaupal (pa, če ga Lavrič na koncu ne spremeni ).

Srbi naj bi izdali integral Ekstremnih športov iz naših prvih dveh albumov, v bližnji-daljni prihodnosti.

Nekatere iz športov, ki so sedaj v 3. albumu, Mladina ni izdala (preveč ... nagravžni ).

Buh (in vsi prisotni) je spet moledoval Lavriča, da bi ponovno izdal Ratmana, z novimi epizodami. Seveda smo vsi za, ampak si jih bo treba najprej izmisliti. Zaenkrat še ne kaže, da bo iz te moke presta. Ampak upanje umre zadnje!

[tilitili]

Buh (in vsi prisotni) je spet moledoval Lavriča, da bi ponovno izdal Ratmana, z novimi epizodami. Seveda smo vsi za, ampak si jih bo treba najprej izmisliti. Zaenkrat še ne kaže, da bo iz te moke presta. Ampak upanje umre zadnje!

Jaz bi še taprvo izdajo rad imel.
A je kaj rekel za kak nov projekt, ki ga riše (razen Ješue)?
Zgleda, da ni izgubil niti delčka svoje kritičnosti, pikrosti, humorja...

[Poli 78]

O novih projektih niti ne. Da je sicer imel eno idejo in jo deloma razvijal (a je to letelo na JJ-jevo Noriško kraljestvo v stilu Trondheima ali ne, nisem zihr), a nič konkretnega. Da ga trenutno bolj zadovoljujejo tele packarije v EŠ.

[BuDi]

O novih projektih niti ne. Da je sicer imel eno idejo in jo deloma razvijal (a je to letelo na JJ-jevo Noriško kraljestvo v stilu Trondheima ali ne, nisem zihr), a nič konkretnega. Da ga trenutno bolj zadovoljujejo tele packarije v EŠ.

- Ja, omenjal je, da pripravlja en daljši projekt (ni povedal če gre za istega kot je omenjen Noriški, šlo je za povsem drug del pogovora in o vsebini tu konkretno ni govoril), ki se ga je že spravil delat, ampak je ugotovil da se mu res trenutno ne da ukvarjat s tem in čaka obdobje z več volje, nima želje iti takoj spet v projekt, ki bi ga okupiral za daljše obdobje. Nekaj v smislu "mal pavze, potem pa naprej, načrti in začetek so že, vmes pa delam kratke krace za dušo".

- Založnik ga poskuša tudi prepričati v izdajo vseh v albumih neizdanih stripov. - Lavrič ni tako zelo navdušen, ker stripi ne pašejo skupaj ali niso dokončani ali pa so povsem neaktualni.

- Lavrič bi rad izdal nov cegu kompleta Diareje, težava je pri izvedbi iskanja pasic, sortiranja in izbiranja (15 let produkcije / cca 780 pasic).

- Sem razumel, da ga bo po vsej verjetnosti založnik prej ali slej vseeno prepričal (krajše) nadaljevanje Ratmana, ki bi ga potem tudi kompletnega izdal v knjigi. - Lavriča moti, ker je Ratman strip nekega drugega obdobja, z akterji in dogodki, ki jih danes nihče ne pozna več.

[Poli 78]

Evo, sem vedel, da je bilo še povedanih stvari, samo sive celice se mi ne vklopijo dovolj hitro.


Mah, saj Ratmana bi itak kupili večinoma mi "starci" (ki se akterjev spomnimo), pa tudi vsi tisti (mlajši?), ki jih navdušuje Lavričeva risba. In le-ta je v omenjem stripu (tudi) svojevrsten hommage izvrstnim risarjem (torej ozadje, zgodba morda ni taaaakooo pomembna) in tudi tu bi se dalo vključiti še kakšne nove. Škoda, da se nisem včeraj spomnil ga vprašati, kako gleda na Larceneta npr. (tudi Larcenet je kompleten avtor, tako scenarist kot risar in prav tako kot Lavrič tudi sam izvrstno menja stile, od karikaturalno prisrčnega v Povratku zemlji ("nadaljevanju" Svagdanje borbe) in Rokamboleski, do temne in težke risbe v Blastu in "Brodecku"). Potem Gipi se mu dopade, če sem pravilno sklepal iz zanimanja za Komikovo izdajo Garaže. Ma, bi se našlo materiala za nove stile, če bi ga avtorji seveda zanimali.
Pa tudi nove zgodbice bi se lahko našle. Npr. danes teže najdeš Slovenca v starem delu Ljubljane kot pa tujca - in zanimivo bi bilo videti, kako bi se Ratman znašel v tem novem okolju. Politikov in njihovih neumnosti je pa tudi vedno dovolj.

[BuDi]

fotografije:

https://www.facebook.com/pg/stripoholik ... 5052213824

[risar_69]

fotografije:

https://www.facebook.com/pg/stripoholik ... 5052213824

https://www.stripi.si/galerija/nggaller ... %A1porti-3

[BuDi]

Verjetno vas na dražbi stripvskih originalov v Pritličju v okviru Tinte ni bilo, ker tu ni bilo objavljenega dogodka. Obisk je bil slab, cene so bile razprodajne (mislim, da je najvišjo ceno dosegel David Krančan, višjo od Lavriča ali Sitarja)

Za knjižni sejem se obeta dobrodelna dražba v malo resnejši izvedbi. Bomo videli, če se bo okus kaj popravil.

[ninel]

V počastitev 100 letnice Velike oktobrske revolucije
bo v torek, 7. novembra 2017 ob 13. uri
v prvem preddverju Cankarjevega doma
RAZSTAVA ILUSTRACIJ IZTOKA SITARJA





Iztok Sitar (1962) sodi med najpomembnejše stripovske ustvarjalce pri nas, ukvarja pa se tudi z ilustracijo. Tako kot v stripovskem likovnem jeziku tudi
v ilustracijah utrjuje avtorsko prepoznavnost ter sledi natančni risbi in sproščenim slikarskim potezam, ki združujejo analitični pristop in ekspresionistično
izvedbo oziroma razumevanje likovnega jezika kot izrazito notranjega dogajanja, s katerim lahko avtor izrazi izbrano pripoved. V ilustraciji še toliko bolj
izstopajo kontrastne črno-bele risbe ter različna lazurna koloriranja, kar ustvarja željeni ekspresivni ritem, stopnjevan tudi v poudarjenih konturah in
določenih barvnih ploskvah, ki gradijo končnost podobe. Kadar uporablja barve kot nosilke likovnega izraza, so te uglašene z vsebino oziroma so prav barve
psihološke nosilke pomenov in izraznosti izbranih pripovedi. Kot je za ilustracijo značilno, je vsebina vezana na izbrane literarne predloge, a je v skladu
z njegovo avtorsko poetiko polna presenečenj, neobičajnih vsebinskih in likovnih obratov ter stopnjevanega šokiranja, ki lahko gledalce precej iritira in
pri njih spodbudi grenak, t. i. pelinov nasmeh. V takšnih delih je Sitar najbolj motivno in vsebinsko temeljit, neizprosen, odkrit in avtorsko skrajno svoboden.

Figure kot osnovne nosilke številnih podob so običajno voluminozne, skoraj kiparsko krepke, monumentalno težke in včasih stopnjevane do robustnosti. Skozi
ekspresivno obravnavane postave, telesne premike, prelome in položaje se odražajo bistvena psihološka stanja podob in izpeljujejo vsebinske navezave na
izbrane teme. Na obrazih pa Sitar izrisuje najbolj poglobljene izpovedi upodobljencev, ki so vpeti v različne ritme življenja, družbenega dogajanja in skrajnih
osebnih zgodb. S pomočjo trepetave, rahlo lomljive in izrazito ekspresivne linije ustvarja sozvočja likovnih elementov, kot so črta, barva, prostorski načrti,
kompozicijska razmerja in barvno ali črno-belo stopnjevana prelivanja, ki se povezujejo v rahlo deformiran, celo karikiran sistem človeških ali živalskih likov
oziroma podob iz predmetnega sveta – tega, kar upodobljene like obkroža. Sitar je angažiran avtor ter zato pogosto naperjen proti konvencijam, dogmatizmu
in političnim peripetijam. Z občasnim, celo srhljivo črnim humorjem razkriva in likovno razgalja perverznost sodobnega družbenega in intimnega sveta, pa
četudi so ilustracije povezane s tematiko, ki se nanaša na preteklost ali že določeno zgodbo. Temeljit je tudi v besedilih – dialogih in monologih –, ki dopolnjujejo
likovne pripovedi ter jih prežamejo z ironijo, grotesko, absurdom, sarkazmom in provokativnimi komentarji. V njegovih delih je zaznati veliko občutljivost za
humorne in komične peripetije, ki navajajo k smehu in bralca ali gledalca sprostijo.

Na tokratni razstavi predstavlja izbrane ilustracije iz različnih knjig: Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo (avtorica Dorota Maslovska, za to knjigo je
Sitar v Novem Sadu prejel glavno nagrado za ilustracijo); Osli (avtor Plavt); Dedek mraz in legenda o Snežiki (avtor Žiga Valetič); Striporeki, priredbe starih
slovenskih pregovorov in rekov; Usus (ilustracije grških bajk, učbenik za latinščino); Stari in srednji vek (učbenik za zgodovino); Pavlihova pratika (ilustracije
mesecev); Pika nogavička in Odisej (ilustracije iz učbenika za slovenščino) ter naslovnice stripovskih albumov. Iztok Sitar je strasten ustvarjalec stripov, a je
tudi uveljavljen ustvarjalec ilustracij, sposoben obravnavati najrazličnejše teme, ko skozi obsežen opus obojega razpira široko paleto mogočih realizacij.
Pri obeh, stripu in ilustraciji, izhaja po eni strani iz resnih, dramatičnih in ekspresivnih vsebin, po drugi pa tudi iz duhovitih, k smehu usmerjenih pripovedi,
v katerih so podobe lahkotne, lažje sprejemljive in razumljive širšemu krogu bralcev in gledalcev.

Iztok Sitar (1962) je svoj prvi (rahlo avtobiografski) strip Kdo je ubil risarja stripov objavil leta 1984 v reviji Mentor. Od takrat je pod svojim imenom ali
psevdonimom Ninel objavljal stripe in karikature v večini slovenskih časopisov in revij. Leta 1990 je v samozaložbi izšel njegov prvi stripovski album Sperma
in kri. 1992 je začel v Dnevniku objavljati Bučmanove, dnevni humoristični strip v pasicah, ki je izhajal celih deset let. Do zdaj je izdal petnajst vsebinsko
različnih albumov – otroški in najstniški (odnos mladih do seksa, alkohola in drog), erotični in njemu najljubši družbeno-politični. Njegov najbolj heretičen,
hkrati pa neodvisen strip od državnih inštitucij in civilnih gibanj ter stripovskih tokov in vplivov pa je stripovski album Zgodba o bogu. Za fiktivno narkomansko
biografijo Dnevnik Ane Tank (prevedeno v srbohrvaščino in angleščino) je leta 2008 dobil zlato hruško za najboljšo mladinsko književnost. Poleg stripov se
ukvarja s karikaturo (Striporeki – adaptacija starih slovenskih pregovorov in rekov) in ilustracijo – za roman Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo Dorote
Maslowske je leta 2012 v Novem Sadu prejel nagrado za najboljšo ilustracijo proznega dela. Poleg risanja se ukvarja s stripovsko teorijo. Letos je izšla nova
monografija Zgodovina slovenskega stripa 1927–2017. Redno je pisal stripovske recenzije za kulturni časopis Pogledi ter teoretske članke v različnih strokovnih
revijah doma in po svetu, ki jih je zbral v knjigi esejev Kako je Jaka Racman postal fašist (2017), v kateri piše o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti
v stripu. Živi in ustvarja v Poljanah.

Sarival Sosič