Še pomnite tovariši

Vse ostale teme, ki vam padejo na pamet.
No saj sam naslov pove vse.

Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke

User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 25.01.2017 20:34:45

Včeraj je umrl Mladen Bjažić (1924 - 2017), urednik Plavega vjesnika.

http://tris.com.hr/2015/07/mladen-bjazi ... t-pisanja/

Image

User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 26.01.2017 16:30:18


User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 27.01.2017 8:57:56

Svet danes obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta

http://www.demokracija.si/fokus/svet-da ... avsta.html
"Svet danes obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na ta dan pred 72 leti so sovjetski vojaki
osvobodili preživele v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Žrtev se bodo danes med drugim spomnili
v nekdanjem taborišču, niz dogodkov se že več dni vrsti povsod po svetu, tudi v Sloveniji. ZN letos opominjajo
na pomen izobraževanja."

Me zanima, če bojo janšisti in ustaši kaj obeležili ta dan? Vprašanje je seveda zgolj retorično.

User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 27.01.2017 9:33:00

Zamolčana plat zgodovine: slovenski begunci v puščavah Bližnjega vzhoda

http://drobnitisk.com/zamolcana-plat-zg ... ga-vzhoda/
"Slovenski "domoljubi" danes prikladno pozabljajo na svoje rojake, ki so pred grozotami Druge svetovne vojne
zbežali k muslimanom. Ki se niso obdali z žico. Eno največjih taborišč je bilo v egiptovskem El Shattu, kamor
je leta 1943 zbežalo okoli 30.000 ljudi, povečini dalmatinskih Hrvatov. Pa tudi 350 Slovencev – kar je približno
toliko beguncev, kot jih danes biva v Sloveniji. Na pot so krenili z otoka Vis, kamor so prispeli v natrpanih
barčicah in čolnih, lačni in prestrašeni. Sicer pa je bil v Egiptu nastanjen tudi jugoslovanski kralj Petar II
Karađorđević. Seveda ne v šotoru, temveč v palači v Kairu. Ko je oznanil svojo namero, da bi obiskal trpeče
rojake, so ga ti gladko zavrnili. In odtlej še s toliko večjo odločnostjo salutirali pred zastavo s peterokrako
zvezdo, ki je plapola sredi šotorišča. V povračilo so letala kraljevega letalstva, ki so formalno spadala pod
britanski RAF, “pomotoma” bombardirala taborišče – petkrat."

User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 1568
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka
Contact:

Re: Še pomnite tovariši

Postby macon » 27.01.2017 19:07:53

Dalmatinci in ostali niso prav nič prebegnili v Egipt, tja so jih PREPELJALI Angleži, ker je bil Egipt njihova kolonija in nobena samostojna država (pred tem je bil stoletja pod Otomani-Turki). Angleži so dali ljudi pod vroče šotore, ti niso prav nič razgrajali in zahtevali posebne ugodnosti. Z muslimani niso imeli nič, po mojem se tudi niso prosto gibali med njimi, ker so bila vsa taborišča pod angleško vojaško kontrolo.

In seveda, vsi ti ljudje so ZARES bežali iz vojnega območja.

User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 09.02.2017 14:44:14

Na današnji dan leta 1943 se je začela bitka na Neretvi, ki je ena
od najbolj znanih bitk druge svetovne vojne na tleh bivše Jugoslavije


http://zgodovina.si/bitka-na-neretvi/

Partizani so pred Nemci in četniki rešili veliko število ranjencev, zato se ta bitka imenuje tudi bitka za ranjence.
Enote partizanske vojske so skušale ranjence rešiti s taktično prevaro. Tito je dal porušiti vse mostove čez Neretvo,
nato pa so partizani 3. marca 1943 prebili obroč s prehodom Neretve preko zasilnega mosta, zgrajenega poleg
porušenega.

Po tem dogodku je bila leta 1969 posneta tudi filmska uspešnica Bitka na Neretvi. Bitka na Neretvi je jugoslovanski
zgodovinski partizanski film iz leta 1969 v režiji Veljka Bulajića po scenariju Veljka Bulajića in Stevana Bulajića.
Posnet je po resničnih dogodkih v drugi svetovni vojni, ko so se v bitki na Neretvi partizani leta 1943 spopadli
z vojaki sil osi, ki so začeli ofenzivo ob reki Neretvi v Bosni in Hercegovini.

Bitka na Neretvi je najdražji film kadarkoli posnet v Jugoslaviji. Nominiran je bil za oskarja za najboljši tujejezični
film, leto prej ga je Sergej Bondarčuk (vloga Martina) osvojil s filmom Vojna in mir. Enega od plakatov za angleško
različico filma je brezplačno izdelal Pablo Picasso.

User avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Posts: 5655
Joined: 26.02.2009 21:26:50
Location: zagorje ob savi

Re: Še pomnite tovariši

Postby tilitili » 16.02.2017 0:53:57

v enem prvih postov tega podforuma, so bili omenjeni knapi. in zadnjič naletim na partisu na oddajo Adijo knapi. Pa v uvodu piše tole - gre za Trboveljsko premogokopno družbo


Premogovnik Trbovlje je bil ustanovljen 10. novembra 1804 potem ko je dve leti prej Franz Maurer, skupaj s petimi družabniki v Trbovljah najel ozemlje za kopanje premoga. Franz Maurer, deželni odvetnik iz Dunajskega Novega mesta, je za najdbo premoga v Trbovljah slišal od dveh rudarjev, Thonhauserja in Holubarja. Ozemlje pa je najel skupaj s petimi družabniki, ker sam ni imel dovolj sredstev.
Podelitveno listino je za višji rudarski urad podpisal Jožef Winter, rudarski svetnik. V podelitvini listini so bile označene podeljene jamske mere, posebni rudniki, z lastnim rovom, ki so se imenovali Frančiškov (St. Francisci Stollen), Vilijemov (St. Wilhelm Stollen), Jurijev (St. Georgii Stollen), Antonov (St. Antonii Stollen), Jožefov) (St. Josephi Stollen, Terezijin (St. Theresia Stollen), Nežin (St. Agnes Stollen) in Ignacijev rov (St. Ignatii Stollen). Jamske mere so bile imenovane po krstnih imenih družabnikov (Franc, Vilijem, Jurij, Anton) in po članih Maurerjeve rodbine (Jožef, Terezija, Neža, Ignacij). Celoten kompleks pa se je imenoval Rudnik kamenega premoga v Trbovljah (Steinkohlenbergbau in Trifail).
Kmalu po odprtju pa se je pojavila težava, saj nakopanega premoga niso mogli prodati, saj so bile prometne povezave v celotnem Zasavju zelo slabe in zato se je skupina razšla. Maurer pa je vztrajal sam, in je premog skušal spraviti v promet, toda z malo uspeha. Leta 1825 pa sta njegova sinova Ignacij Pavel in Franc Ksaverij, ki sta dve leti prej prevzela podjetje, zgradila steklarno, ki je do leta 1855 kot gorivo uporabljala kosovni premog, kasneje pa tudi drobnejše vrste, ki so jih prej zametavali. Kljub temu, da so nekateri rovi opusteli, sta brata premogovnik obdržala v obratovanju.
V premogovniku so sprva nakopali zelo malo (leta 1818 so nakopali samo 22.4 ton, leta 1841 473 ton), poraba pa se je povečala z industrializacijo, oziroma z gradnjo južne železnice med Trstom in Dunajem, torej po letu 1847, saj so med gradnjo potrebovali velike količine apna in opeke, ki med drugim za nastanek potrebujeta ogenj. Premog pa je zelo gorljiva snov. Tudi po izgradnji, leta 1849, je južna železnica ostala konstanten porabnik premoga, saj so lokomotive za delovanje potrebovale premog. Prav tako pa je železnica omogočala prevoz večjih količin premoga.
Od leta 1839 pa se je za trboveljski premogovnik zanimala tudi država, torej Avstrijsko cesarstvo, in v letih od 1847 do 1867 je tudi erar imel svoj premogovnik. Vendar pa je do tega prišlo šele po številnih sporih in po podpisu izvensodnega sporazuma. Istega leta pa se je rudniška posest povečala še za 20 jamskih polj in Maurerji ter erar so izkopavali vse več premoga, toda pravi razvoj je prinesla združitev kapitala. Najprej je erarno posest kupilo več industrijalcev, med njimi pivovarji Kozlerji, ti pa so leta 1869 ustanovili Združbo Vodenskega rova, ki je kmalu še dodatno povečala izkop (leta 1872 že 48,537 ton).
V drugi polovici 19. stoletja pa so se v Trbovljah zgradile rudarske hiše. Namenjene so bile rudarjem in njihovim družinam in so zagotavljale le najnujnejše bivanje. Pri gradnji sočasnega večjega števila so jih združevali v rudarske kolonije: Njiva, Žabjek, Terezija, Kolonija ob cesti, za višje rudarske uradnike kolonijo Gvido, za rudniške nadzornike pa koloniji Kurjo vas in Bauerjevo kolonijo.

Leta 1873 je Združba Vodenskega rova prodala svojo posest Trboveljski premogokopni družbi (TPD), ki je bila ustanovljena 30. decembra 1872 kot delniška družba na temelju koncesijske pogodbe. TPD je isto leto odkupila tudi Maurerjev premogovnik. Toda TPD se ni zadovoljila samo s trboveljskim rudnikom, temveč je pokupila rudnike v celotnem Zasavju: leta 1880 zagorski rudnik, v letih od 1880 do 1886 pa še hrastniške rudnike v Dolu in Ojstrem.

TPD je postala eden izmed največjih monopolov, ki so delovali na ozemlju današnje Slovenije. Vodstvo TPD je bilo na Dunaju, na rudnikih pa je bilo vodenje zaupano strokovnjakom, ki so že prej vodili rudnike. Rudarski strokovnjaki so bili tujci, proti koncu 19. stoletja pa so bili izšolani že prvi slovensk strokovnjaki.
TPD je poskrbela za modernizacijo in je začela dopolnjevati tehnično opremo rudnikov, v jamah je uvedla ventilacijo in druge tehnične izboljšave ter tako neprenehoma večala proizvodnjo in zniževala lastno ceno premoga. Leta 1882 so trboveljski rudnik razdelili na vzhodni in zahodni revir, leta 1891 so uvedli umetno ventilacijo (zgradili so ventilatorje, katere so poganjale lokomotive, ostalo moderniziranje je nastopilo šele po letu 1900), količina nakopanega premoga pa se je še povečala: leta 1884 je rudnik presegel mejo 300,000 ton izkopa, leta 1895 pa so v njem nakopali že 505 130 ton. Do edinega padca cen je prišlo leta 1877, ko se je na premogovnem trgu pojavila kriza, ki je vplivala na proizvodnjo, ki je najbolj padla v letih 1878 in 1879. Takrat je splošno nižanje cen prisilio TPD v cenejše prodajanje premoga.
Premogovnik Trbovlje je imel tudi štiri dnevne ali površinske kope. Po prevzemu TPD se število dnevnih kopov v 19. stoletju ni povečalo, edina sprememba, ki se je zgodila, je bilo označevanje kopov z rimskimi številkami. Prvi je bil na območju od Trboveljščice do Male Bukove gore, drugi na območju Gvido – Žabja vas (zaprt leta 1875), tretji na območju nad današnjem naseljem Ribnik proti Limbarjem, četrti pa na območju Neža, ki pa je bil zaradi oddaljenosti manj izkoriščen.

Zaradi primanjkljaja, ki je nastajal zaradi izčrpavanja dnevnih kopov, se je rudnik ves čas širil in odpiral nove rove, saj je bilo potrebno primanjkljaj nadomestiti z delom v jamah. Najpomembnejše jame, ki so jih odprli na novo so se imenovale Baron Hopfenov rov, Lakonški rov, Grabenski rov, Rov na gmajni, Talni rov, Vodenski rov. Poleg teh rovov so na novo odprli še nekaj že zaprtih rovov, kot na primer Frančiškov rov, Ferdinandovo polje, Franc Karlovo polje, idr.

Število zaposlenih se je večalo že od odprtja premogovnika. Ob prevzemu, leta 1873, je bilo v rudniku zaposlenih 1050 ljudi, kar je predstavljalo toda to število se je vsako leto, tako kot proizvodnja, večalo, do konca 19. stoletja je bilo zaposlenih že okrog 3000 ljudi. Med zaposlenimi so sicer prevladovali polnoletni moški, nekaj pa je bilo tudi žensk in mladoletnih: leta 1883 je bilo zaposlenih 264 žensk in 450 mladoletnikov. Število žensk se je do konca 19. stoletja večalo (leta 1900 zaposlenih 340), število mladoletnih pa manjšalo (leta 1900 zaposlenih 76), po letu 1900 pa se je začelo manjšati tudi število žensk.

Leta 1883 pa je Trbovlje obiskal avstro-ogrski cesar Franc Jožef I., ki si je ogledal tudi dnevni kop, kjer so ga pričakali rudarji in mu prikazali razstrelitev materiala. Anekdota pravi, da naj bi cesar na ogledu dnevnega kopa nekega paznika vprašal kje sploh je premog, ta pa naj bi mu odvrnil: Vaše veličanstvo, vse kar je črno je premog.

------------

Pa še komad, ki zraven paše:

WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.

User avatar
horex2
STRIPOHOLIK
Posts: 2065
Joined: 28.02.2006 15:23:46
Location: trbovlje

Re: Še pomnite tovariši

Postby horex2 » 16.02.2017 22:42:27

:cry:
o kurba, mam ker solzne učke :(
kej so tisti cajti, nikol več ne bo tku :censored_red:
horex je zakon, pa reno tud...

User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 09.03.2017 9:48:35


User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 12.03.2017 11:30:13


User avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Posts: 9280
Joined: 14.04.2007 16:39:52
Location: Ljubljana

Re: Še pomnite tovariši

Postby risar_69 » 12.03.2017 15:43:38

Hehe, se spominjate, ko smo bili še v eu. Iz prve smo prešaltali v drugo. Poljska pa vozi rikverc :psst:
Izgleda kot kakšna tampon cona med eu in rusijo...
https://www.logicno.com/politika/eu-se- ... karta.html
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!

User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 02.04.2017 10:16:15

Umrl je partizan Rade Kević, po katerem je pisatelj Branko Čopić oblikoval svojega legendarnega literarnega junaka Nikoletina Bursača.
http://www.blic.rs/vesti/drustvo/umro-p ... 96d3225965

UMRO PRAVI NIKOLETINA BURSAĆ

Komadant Kević, mitraljezac Prve krajinške proleterske brigade učesnik je svih naših najvećih bitaka u Drugog svetskog ratu. Drug iz tih ratnih
dana bio mu je i poznati pisac Branko Ćopić koji je izmislio najpopularnijeg partizana - „mitraljesca golubinjeg srca“. Zbog toga, upućeni u ratne
godine i Ćopićev život, upravo Kevića i njegove doživljaje ističu kao glavnu inspiracuju za stvaranje popularnog Nikoletine Bursaća.

Sa 16 godina Kević je pristupio partizanskim odredima i sa njima prošao Kozaru, Sutjesku i Neretvu, a sa crvenoarmejcima oslobodio Beograd.
Od prvog dana rata, 1941. godine, učestvovao je u formiranju treće brigade u Jugoslaviji - Prve krajiške brigade.

Ranjavan je pet puta, a bio je poznat i kao prvi partizan koji je koristio zarobljeni nemački MG42, najpopularniji mitraljez u istoriji ratovanja.
Od raznih bitaka u sećanju će mu, kako je pričao za "Blic", uvek ostati poznati napad na sarajevski aerodrom Rajlovac 1943. godine, kada je sa
saborcima uništio 42 nemačka aviona.

- Bila je mrkla noć. Prvi sam preskočio bodljikavu ogradu i sa svojim mitraljezom i svetlećim mecima zapalio avion. Uskoro je krenuo juriš, trčali
smo i bacali bombe, dim nas je gutao, vatra je gorela na sve strane, bilo je kao u paklu – prisećao se Kević ratnih doživljaja u razgovoru za naš
list prošle godine.

Kević je rođen u Piskavici pored Banja Luke, posle rata bio je komadant 343 granične brigade. Dobitnik je mnogih ratnih priznanja, među kojima
su i tri ordena za hrabrost i dva ordena SSSR zbog zajedničkog oslobađanja Smedereva i Beograda sa Crvenom armijom.

Komemoracija i sahrana

Komemoracija povodom smrti Radeta Kevića u organizaciji SUBNOR-a biće održana u ponedeljak, 3. aprila, u 8 časova, u Domu boraca u Zmaj
Jovinoj 3. Biće sahranjen u utorak, 4. aprila, na groblju u Donjoj Piskavici kod Banja Luke.

Ovaj ratni veteran privukao je pažnju Novosađana na Vojnoj paradi povodom oslobađanja Novog Sada u Drugom svetskom ratu prošle godine, kada
je u svojim invalidskim kolicima sedeo na Keju pored novinara, preko puta ulice i lože sa zvanicama.

- Nije mi žao što nisam bio u loži. Posle je došao predsednik Tomislav Nikolić sa generalima da se pozdravi sa mnom i to mi je drago. Na manifestaciju
su me zvali moji drugovi iz SUBNOR-a, a ja kao vojnik uvek volim da posetim ovakve događaje – rekao je tada Kević.

Image

User avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Posts: 9280
Joined: 14.04.2007 16:39:52
Location: Ljubljana

Re: Še pomnite tovariši

Postby risar_69 » 04.04.2017 11:34:42

Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!

User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 11.04.2017 13:03:40

11. april: Italijani okupirajo slovensko prestolnico

http://www.rtvslo.si/na-danasnji-dan/11 ... ico/329659

Okupacija Ljubljane zaseda v zgodovini evropskih prestolnic posebno mesto, saj je bilo le malo naselij popolnoma okupiranih in
tako rekoč spremenjenih v koncentracijsko taborišče.

Ljubljano so 11. aprila 1941 zasedli oddelki italijanske vojske, šestnajst dni pozneje, 27. aprila, je bila ustanovljena Osvobodilna
fronta in Ljubljana je postala tudi sedež vodstva OF-a in glavnega poveljstva partizanske vojske. OF je organiziral vrsto dejavnosti,
ki so omogočale delovanje vojske: pirotehniko, saniteto in intendantsko službo. Organizirano je bilo zbiranje pomoči za vojsko kot
tudi za številne ilegalce in "politično sumljive" podpornike narodnoosvobodilnega gibanja, ki jim italijanske oblasti niso izdale
živilskih kart. Znamenita slovenska narodna pomoč (SNP), edinstvena organizacija socialnega varstva, ki je delovala v ilegali, je
med vojno omogočila preživetje neštetim ljudem.

V letih 1942 in 1943 je v Ljubljani delovalo več kot 400 uličnih, hišnih in rajonskih odborov OF-a, pet ilegalnih tiskarn in nekaj
deset ciklostilnih tehnik. Od 7. novembra 1941 do aprila 1942 je oddajal znameniti ilegalni radio "Kričač", tedaj edini odporniški
radio v Evropi. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli in poveljnik 11. armadnega korpusa general Mario Robotti
sta zato konec januarja 1942 izdala ukaz kraljevi italijanski kopenski vojski, da začne obdajati Ljubljano z žičnimi ovirami, da bi
tako preprečili stik med samim mestom in primestnim okoljem. 29.663 m dolgi obroč je bil širok med 5 in 8 metri ter visok do
2 metra. V sestavi obroča je bilo 69 večjih bunkerjev, 11 izpostavljenih, 53 manjših in 73 notranjih bunkerjev, skupaj jih je bilo
kar 206.

Po kapitulaciji Italije septembra 1943 so Ljubljano zasedli Nemci. Po ustanovitvi slovenske domobranske legije oz. slovenskega
domobranstva so slovenski domobranci prevzeli garnizion obrambega pasu. 8. maja 1945 se je ob 23.00 začel umik nemških
oboroženih sil in slovenskega domobranstva iz Ljubljane, ki so jo zapustili brez boja. Ob 5. uri zjutraj 9. maja sta sirena na
glavnem kolodvoru in velika zastava na Gradu mestu oznanili, da je konec štiriletne okupacije. Ob pol sedmih se je prvič oglasila
znamenita kukavica radijske postaje - radia Svobodna Ljubljana. Ob tri četrt na devet so se slavnostnemu razpoloženju pridružili
zvonovi vseh ljubljanskih cerkva. Ljubljanska brigada je na magistratu izobesila slovensko zastavo in s tem simbolično oznanila
osvoboditev mesta.

User avatar
ninel
Posts: 4152
Joined: 19.04.2006 19:14:19
Location: Beograd

Re: Še pomnite tovariši

Postby ninel » 24.04.2017 13:55:55

Rupnik poziva na iztrebljanje Judov v Sloveniji.

https://www.youtube.com/watch?v=GsBgDAHJ-m0