Mister No
Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Ludens v Slovenijo pošilja neprodane stripe iz Hrvaške, zato le-ti pridejo k nam z zamudo, ponavadi najmanj en mesec, včasih pa tudi dva. Specijalni brojevi pa celo po tri mesece kasneje ali več. Isto je z Mister-Nojem. Matador je izšel pred še ne pred mesecem dni, torej bo treba v Sloveniji nanj še malo počakati.
-
markomarko
- STRIPOHOLIK
- Posts: 91
- Joined: 21.01.2005 19:29:35
- Location: dobova
Sicer pa tudi odvisno od trafike, konkretno Mister No nekatere trafike ne prodajajo. Prav tako nekatere trafike (sicer je takih manj) ne prodajajo recimo Alana Forda Klasik.
kar se hrvaških/srbskih stripov tiče
Zagor, Dylan, Tex, Nathan, Alan Ford = vse trafike
Marty, Alan Ford Klasik = skoraj vse trafike
Mister No, kompleti po tri stripi bolj znanih junakov = del trafik
Stripoteka, kompleti po tri stripi Garfield/Snoopy = nekaj trafik
kar se hrvaških/srbskih stripov tiče
Zagor, Dylan, Tex, Nathan, Alan Ford = vse trafike
Marty, Alan Ford Klasik = skoraj vse trafike
Mister No, kompleti po tri stripi bolj znanih junakov = del trafik
Stripoteka, kompleti po tri stripi Garfield/Snoopy = nekaj trafik
Mister No je definitivno moj najljubši junak. Ne da bi se mi zdeli drugi slabi, nasprotno - ampak "vojnik Jerome Drake" je enostavno najboljši "hommage" klasičnim filmom, ki jih ravno tako obožujem in zato kaj hitro povežem z dogajanji v stripu. Všeč mi je tudi vsa ciničnost in neprikrite napake glavnega junaka, ki se sploh ne trudi biti všečen kot na primer Zagor (naj mi legenda oprosti), ampak je prej primer junaka iz "filmov noir" v smislu Humphreya Bogarta (imam 12 njegovih DVD-jev). "Torej junak ni črno-bel ampak nekako siv" (Michael Curtiz, režiser Casablance). Živi vse prej kot zdravo, ima zelo življenske težave, mučijo ga travme iz vojne, druži se s pijanci in vojnimi razvalinami (še en odličen lik, namreč Kruegger ali po novem Ess -Ess). Liki v tem stripu imajo globino, nekakšno dušo. Pravi užitek je prebirati vojne zgodbe tega junaka, ki se bolj ali manj nanašajo na klasične vojne filme z Leejem Marvinom, Johnom Waynom in Toshirom Mifunejem. Užitek. Presežek. Brez veliko odvečnega balasta, brez poceni romantike in brez presladkanih koncev. To je tisto, kar me vedno znova potegne v svet Manusa, pribežališča izgubljenih sanjačev na koncu sveta, ki jim usoda nikakor noče dati zasluženega miru. "Nalij još jednu. Svima. Sutra letim s novim klijenticom. Trebali ste je vidjeti..."
Velikokrat sem samokritičen, včasih tudi do sebe!
Ja, Mister No je ob svoji splavitvi predstavljal dokaj velik odklon od klasičnega strip junaka. Ni bil popoln, resen, nezmotljiv in vedno na lovu za pravico, kot je bilo do tedaj v navadi pri strip-hiši Bonelli. Ravno zato, ker so bili glavni junaki do takrat (Tex, Zagor, itd.), tako popolni, so bili tudi dolgočasni - zato so vedno potrebovali en komičen stranski lik, ki je stripu vdihnil malo zabave in življenja (Kit Karson, pri Zagorju pa seveda Čiko). Glavni junaki so bili v svoji zasnovi precej banalni in plehki, prav tako okolje in zgodbe v katerih so se znašli. Zaradi tega pri teh stripih ne more priti do vsebinske izpraznjenosti, ker vsebine sploh nimajo. Zgodbe se lahko pišejo v nedogled, vedno iste in podobne, in kvaliteta stripa pri tem ne bo trpela.
Mister No pa je nekaj čisto drugega. Ni popoln, ni nezmotljiv, je človek z izdelano preteklostjo (prva novost), čeprav dober po srcu, ima vse človeške napake, pijančevanje, ženske, hitra jeza (druga novost), in ravno zaradi tega Mister No ne potrebuje komičnega sojunaka (sidekick), ker je vse to v eni osebi - Mister No je sam sebi sidekick. Tragična in na trenutke komična osebnost hkrati.
Takšna kvalitetna dodelava lika, do tedaj neobičajna, pa je za Mister Noja sicer blagoslov, toda istočasno tudi prekletstvo. Če je lik globok in doživlja iz epizode v epizodo pomembne stvari, po katerih naj ne bi bil več enak kot prej, slej ko prej pride do izpraznjenosti vsebine. Ko se pove vse o njegovi zgodovini kot vojaku, kaj potem še ostane? Ko mu prestrelijo srce, ko se skoraj oženi, ko mu (kar dvakrat) uničijo piperja do konca, kaj potem še ostane? Zaradi višje kvalitete stripa je neizogibno da slej ko prej pride do izpraznitve koncepta. To se Zagorju in Texu ne more narediti, je pa to neizogibna usoda stripom, ki so bili pripravljeni na bolj analitičen način in ne le kot izgovor za večno pretepanje in streljanje.
Mister No se je vsebinsko izpraznil že pred več to 10 leti. Temu primerno so bile zgodbe vedno bolj brezvezne in čeprav so se avtorji trudili strip revitalizirati, predvsem s potovanjem Mister Noja po svetu in daljših bivanjih kje drugje (Afrika, New York, Tibet), jim iz stripa ni uspelo izcuzati niti kaplje zanimivosti več. Zato je Mister No tudi doživel to 'čast', da je prvi (originalni, ne spin off) strip, ki ga je Bonelli, dejansko ukinil in danes ne izhaja več.
Ja pa Mister No sicer lep most med kvalitetnimi šund zgodbami Texa in Zagorja, ter kasnejšimi Bonellijevimi stripi, ki so zahtevali intelektualno precej bolj zahtevno angažiranje bralcev (recimo Martin Misterija, Nathan Never, Dylan Dog, itd.).
P.S.
Pa da ne bo kdo mislil, da nepravično udarjam po Zagorju. Niti malo. Zagor mi je eden boljših stripov, a glede koncepta in zgradbe zgodb je treba pogledati resnici v oči in si priznati, da je šund. Zelo dober šund, ob katerem se da izjemno dobro zabavati, ampak vseeno je le šund.
Mister No pa je nekaj čisto drugega. Ni popoln, ni nezmotljiv, je človek z izdelano preteklostjo (prva novost), čeprav dober po srcu, ima vse človeške napake, pijančevanje, ženske, hitra jeza (druga novost), in ravno zaradi tega Mister No ne potrebuje komičnega sojunaka (sidekick), ker je vse to v eni osebi - Mister No je sam sebi sidekick. Tragična in na trenutke komična osebnost hkrati.
Takšna kvalitetna dodelava lika, do tedaj neobičajna, pa je za Mister Noja sicer blagoslov, toda istočasno tudi prekletstvo. Če je lik globok in doživlja iz epizode v epizodo pomembne stvari, po katerih naj ne bi bil več enak kot prej, slej ko prej pride do izpraznjenosti vsebine. Ko se pove vse o njegovi zgodovini kot vojaku, kaj potem še ostane? Ko mu prestrelijo srce, ko se skoraj oženi, ko mu (kar dvakrat) uničijo piperja do konca, kaj potem še ostane? Zaradi višje kvalitete stripa je neizogibno da slej ko prej pride do izpraznitve koncepta. To se Zagorju in Texu ne more narediti, je pa to neizogibna usoda stripom, ki so bili pripravljeni na bolj analitičen način in ne le kot izgovor za večno pretepanje in streljanje.
Mister No se je vsebinsko izpraznil že pred več to 10 leti. Temu primerno so bile zgodbe vedno bolj brezvezne in čeprav so se avtorji trudili strip revitalizirati, predvsem s potovanjem Mister Noja po svetu in daljših bivanjih kje drugje (Afrika, New York, Tibet), jim iz stripa ni uspelo izcuzati niti kaplje zanimivosti več. Zato je Mister No tudi doživel to 'čast', da je prvi (originalni, ne spin off) strip, ki ga je Bonelli, dejansko ukinil in danes ne izhaja več.
Ja pa Mister No sicer lep most med kvalitetnimi šund zgodbami Texa in Zagorja, ter kasnejšimi Bonellijevimi stripi, ki so zahtevali intelektualno precej bolj zahtevno angažiranje bralcev (recimo Martin Misterija, Nathan Never, Dylan Dog, itd.).
P.S.
Pa da ne bo kdo mislil, da nepravično udarjam po Zagorju. Niti malo. Zagor mi je eden boljših stripov, a glede koncepta in zgradbe zgodb je treba pogledati resnici v oči in si priznati, da je šund. Zelo dober šund, ob katerem se da izjemno dobro zabavati, ampak vseeno je le šund.
Do neke mere se seveda strinjam. Ampak Xabaras moraš pa priznati, da se je kljub vsesplošnemu pomanjkanju svežih idej Mister No dolgo dobro držal. Seveda je prišlo do "krize srednjih let", ampak ta vsaj ni bila tako huda kot na primer ravno pri Zagoru, ki je imel nekaj zares "off" epizod. Tako v smislu risbe kot vsebine. Enako velja za Alana Forda tam nekje po "Umro je Broj Jedan", ko je ta strip postal neprebavljiv (če ne že prej) in se je zame končal. Ali lahko torej govoriva o splošnem pojavu? Morda ravno zato ni čisto res če potegneva črto in rečeva da se je Mister No izpel pred desetimi leti. Morda se je, ampak v primerjavi z ostalimi zadeva niti ni bila tako zelo akutna. Seveda pa je vse le stvar okusa. 
Velikokrat sem samokritičen, včasih tudi do sebe!
No no, občutek sem dobil, da se ne strinjava, pa se mi zdi, da se. Da se razumemo, Mister No mi je zelo dober strip in bral ga bom dokler bo pri nas izhajal, tudi slabe epizode, tudi konec, vse.
Ampak pri svoji analizi stripov (tule se omejujem samo na Bonellija, ostali stripi kot so Alan Ford, v tem topicu ne igrajo nobene vloge, ker me bolj zanima evolucija mikorkozmosa te strip-hiše) skušam biti kar se da objektiven.
Če pri Zagorju brez težav že šestič beremo zgodbo o tem, kako je razbil preprodajalce vatrene vode indijancem, to ne pomeni upad kvalitete stripa, ampak gre za klasičnega Zagorja, medtem ko pri Mister Noju šesta zgodba o tem, kako brani Indiose pred zlobnimi švercerji, nakazuje drastično pomanjkanje materiala oz. izpetost stripa, saj smo pri njem navajeni veliko boljših zgodb. Če je Zagor v svoji osnovi strip, ki cilja na otroka v nas (vestern, vudu, vampirji, duhovi, vesoljci, itd.), je Mister No namenjen odraslejši publiki. Mister No je pač veliko bolj dodelan in definiran lik kot Zagor.
Zelo rad pa berem oba.
PS.
Valjda ima Zagor dosti epizod, ki so čisto mimo. Saj jih ima Mister No tudi. Pri tako veliki produkciji (par sto epizod), je to čisto normalno in temu se ne more izogniti prav nobena publikacija, ki izzide v tako velikem številu zgodb.
Ampak pri svoji analizi stripov (tule se omejujem samo na Bonellija, ostali stripi kot so Alan Ford, v tem topicu ne igrajo nobene vloge, ker me bolj zanima evolucija mikorkozmosa te strip-hiše) skušam biti kar se da objektiven.
Če pri Zagorju brez težav že šestič beremo zgodbo o tem, kako je razbil preprodajalce vatrene vode indijancem, to ne pomeni upad kvalitete stripa, ampak gre za klasičnega Zagorja, medtem ko pri Mister Noju šesta zgodba o tem, kako brani Indiose pred zlobnimi švercerji, nakazuje drastično pomanjkanje materiala oz. izpetost stripa, saj smo pri njem navajeni veliko boljših zgodb. Če je Zagor v svoji osnovi strip, ki cilja na otroka v nas (vestern, vudu, vampirji, duhovi, vesoljci, itd.), je Mister No namenjen odraslejši publiki. Mister No je pač veliko bolj dodelan in definiran lik kot Zagor.
Zelo rad pa berem oba.
PS.
Valjda ima Zagor dosti epizod, ki so čisto mimo. Saj jih ima Mister No tudi. Pri tako veliki produkciji (par sto epizod), je to čisto normalno in temu se ne more izogniti prav nobena publikacija, ki izzide v tako velikem številu zgodb.
Mislim, da bi bilo zanimivo prebrati recenzijo o tej seriji
Nas vse zanima, lahko tudi oblikujete svoje mnenje tudi v obliki recenzije (kot na primer naš Jure)Jure Čokl wrote:![]()
![]()
![]()
Če ima o tej epizodi mnenje še kdo drug, naj ga ne bo sram. Me res zanima!
Odstrani se pošast!