Se strinjam s tem komentarjem.
luckyss
# 23.02.2018 ob 18:46
Samooskrbnost so 30 let nazaj zagotavljale manjše družinske kmetije, ki dandanes dnevno propadajo..S subvencijami se bogatijo "vele- kmeti" s par deset ali par sto hektarji, manjše kmetije pa dejavnost opuščajo...
Torej subvencije pravzaprav direktno zmanjšujejo samooskrbo !!
In, če bi imela država in kmetijsko ministrstvo vsaj kanček "kmečke pameti", bi na zadevo gledali širše...Prišel bo dan, ko bodo tuje korporacije pokupile naše veleposestnike, manjših kmetov pa več ne bo...Samooskrba bo praktično na nuli, cene hrane pa bodo šle v nebo...
Verjetno je takšen tudi načrt "visoke" politike, ker najbolj poslušni so tisti, ki so lačni...
Iz članka o samooskrbi iz: http://www.rtvslo.si/okolje/novice/kmet ... rbe/446923
Fašizem, tukaj in zdaj
Moderatorji: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Večer, V soboto, 24. 2. 2018
Druga Slovenija
Svetlana Slapšak
Skrajni čas je, da se naučimo nekaj koristnega iz preučevanja stališč skrajne desnice, multipliciranih na televiziji Nova24TV ter v Reporteru, Demokraciji in Škandalu; mimogrede - trojni honorarji? Prvo vprašanje, ki se vsiljuje kot ključna tema, je: kdo ni z nami? Kje smo torej vsi drugi, ki nismo del skrajne desnice, kompromisne desnice, ponorele publike, senilne publike, koristoljubne publike? Zagotovo nismo bodoči podaniki v Drugi republiki, tam so mesta rezervirana za tiste, izbrane po kriterijih skupine, ki pripravlja zmago na volitvah, puč ali nekaj tretjega, kar bi omogočilo realizacijo tisočletnega noriškega sna. Kje smo torej mi, ki nismo?
Začnimo pri ideji države. Bernard Brščič, antisemit na podlagi svojih predhodnih izjav, meni, da je Izrael skoraj idealna država, lahko pa bi postal idealna, če izžene vse Arabce/Palestince in zasede njihova ozemlja; ima orožje, ima zid, ima vojsko, ima tajno službo, ima sredstva in seveda tudi blestečo svetopisemsko preteklost. Monoetnična država je edina prava država in težava EU je ravno v tem, da ni organizirana na tak način. Vse države na svetu bi morale biti monoetnične. Torej vsi, razen ameriških staroselcev, marš ven iz ZDA, vsi Slovenci iz Južne in Severne Amerike, vsi Irci nazaj na Irsko, itd.: s tem ne bi izzvali samo tretje svetovne vojne, ampak še več svetovnih vojn, najmanj do pete. Kar se antisemitizma tiče, se pod etničnim plaščem nebesno modre barve vleče kosmati rep: Judje so v redu, dokler so v Izraelu... toda poglejte, kaj sto storili Judje levičarji, od oktobrske revolucije do frankfurtske šole! Tudi najhujši med njimi, znani levičar Soros, ki financira lokalne levičarje povsod po svetu. Skratka, vse Jude je treba spoditi v Izrael, ker so aktivni ali potencialni levičarji, pa naj jim tam sodi monoetnična država. Pustimo ob strani dobre neonacistične želje za ureditev judovskega vprašanja in levičarja Sorosa: tisto, kar ni nikjer omenjeno in torej tudi ne obstaja, je neki drugi Izrael, ljudje in gibanja, ki mislijo drugače kot vlada, ki ravnajo drugače kot vlada, recimo skupaj s Palestinci, ljudje, med katerimi so mnogi že izkusili represijo in ki se nočejo odreči svoji svobodi razmišljanja in ravnanja. Druga država ne le da je prisotna, marveč je tudi nujna, da bi lahko te druge Izraelce imeli radi, jim verjeli in sledili njihovim vzorom.
Sledi struktura prebivalstva. Marko Štrovs, avtor mnogih pregnantnih definicij („pujsi iz ozadja“), meni, da bi morali objaviti statistiko državljanov, rojenih staršem Slovencem. To je izvrstna aplikacija dolgoletne strategije desnice v Avstriji, proti kateri so se Slovenci borili že v času, ko je Štrovs še pridno delal za bivši režim. Zdaj bi v Avstriji vendarle dočakali njeno obnovitev pri sosedih... Vprašanje je, kaj storiti z drugimi, nečistimi, „onesnaženimi“ Slovenci ali s popolnimi Neslovenci. Štrovs zagotovo ni mislil na kompliciran in drag obsežen projekt poslovenjanja, marveč nedvomno na fizično odpravo problema, skladno z Brščičevim konstruiranjem države. Ampak če pustimo ob strani tudi to, lahko samo sklenemo, da s prilivom ogromnega števila državljanov z zmanjšanimi ali ukinjenimi pravicami druga Slovenija pridobi ključni element moči - številčnost prebivalcev. Ta skupina bi se lahko še povečala, če skrajna desnica sprejme Janševo načelo o slovenskih pradedih kot kriteriju etnične čistosti.
Nedvomno je pomembna tudi ekonomska struktura druge Slovenije. Formulo „davkoplačevalcev“ je že zamenjala močnejša „naš/vaš denar“. S tem se je skupina razširila na „ves narod“, neomenjena je ostala le skupina tistih, ki ne plačujejo davka – ne nezakonito, ampak zato ker imajo tako nizek prihodek ali ga sploh nimajo. Popolnoma mehanično postavljeno – oni so druga Slovenija. Kdo so ti ljudje? To so najbolj revni, zaposleni, upokojeni in nezaposleni/prekarci, h katerim nedvomno spada še vsaj 30 odstotkov vseh kulturnih delavcev, zlasti espejevcev. Vez med najbolj revnimi in najbolj ustvarjalnimi je v preteklosti zelo pogosto delovala odlično. Pravih razlogov za to, da že tako na veliko sodelujejo, je veliko: imajo najbolj popoln razpon generacij, izobraženosti in občutka realne potlačenosti v državi. Nikoli niso prenehali napadi na upokojence, ki veljajo za družbene parazite, delavci, zlasti tuji, so vztrajno tarča najhujšega izkoriščanja in verbalnega izživljanja delodajalcev, o umetnikih pa največ pove sedanja kampanja napadov in blatenja „izrojene/degenerirane“ umetnosti, brez trohice nelagodja ob neposrednem citiranju Adolfa Hitlerja.
Trije opisani mehanizmi ustvarjanja prebivalstva druge Slovenije so nedvomno učinkoviti in ne zagotavljajo samo številčnosti, ampak tudi raznolikost, nujno za veliko, resno gibanje. Izključenost in zgražanje žrtev izključenosti zagotavljata medsebojno povezovanje in dojemanje razlik kot prednosti in osnovo za zbliževanje. Nujna je samo še dobra organizacija. Vso to pisano prebivalstvo namreč nima več kaj izgubiti...
Čakati na vlado, da se odzove na to za državo pravzaprav alarmantno situacijo, je brezupno. Čakati na sodstvo, da na podlagi obstoječih zakonov prepove televizijo Nova24TV zaradi nenehnega sovražnega govora, bi bilo dolgotrajno in morda tudi brezupno. Čakati na levico, da razdela strategijo in jo potem uresniči, pomeni lepo upanje. Da ne bi izgubljali dragocenega časa - kulturna sfera z alternativo nedvomno proizvaja največ idej, zato je treba nedvomno zasnovati aktivnost pa določiti, kdo in kje jo bo izvajal. To je vedno najšibkejša točka, toda v preteklosti je bila možna. Druga Slovenija je verjetno edina realno masovna možnost za čimprejšnji odziv, še preden volitve postanejo cirkus glavnih klovnov in njihovih medsebojnih podtikanj – vsaj toliko, da se čim več volivcev pojavi na voliščih.
Razgrajevanje laži skrajne desnice je naporno opravilo, vendar ni zaman. Tokrat naj bo to samo ena mastna laž – povezovanje lokalne desnice s konzervatizmom. Od shizofrenega programa Nsi, v katerem je združeno krščansko izročilo z nečloveško neoliberalno eksploatacijo, vse do družinskega pekla, za katerega se zavzemajo periferne stranke, da o stalinovskem kultu osebnosti v SDS niti ne govorimo, nikjer ni mogoče niti slutiti konzervativnega političnega stališča. Jasno, da ne, saj nobena od teh strank nima niti svoje preteklosti niti svoje identitete; konzervativci so v glavnem naklonjeni humanistiki, pravim kulturnim vrednotam in avtentičnim elitam, negujejo slog ter so sposobni govoriti in voditi dialog: v domačih desnih strankah ne obstaja nič od tega.
Skrajna desnica nima nobenega od ključnih elementov za volilno zmago: od vodje, za katerega ne glasujejo niti njegovi, čeprav tiho prenašajo vse njegove nesramnosti, do odsotnosti vplivnih sekundarnih osebnosti (katastrofična Grims-Logar kombnacija, recimo) in še večje odsotnosti močne mladine, ki je vsaj na dekokainizaciji, ta grupacija nima osnovnih sredstev, zato mora vse vlagati v medije. Vprašanje je, kaj vse se bo zgodilo, če usahne madžarski denar, če usahnejo bosanski kanali za pranje denarja. Lahko sledi tudi odločitev o skrajšanju postopka. V tem primeru bomo to podaljšano zimo priča nudistični plaži na snegu, z najbolj žalostnim voajerskim materialom, odkar obstaja nudizem: s tem da je v vodjevih pritlehnih šalah odvratno lažno prikazan tudi nudizem. Časa za vse to je do volitev še preveč, nevarnost pregoretja je zelo blizu. Toda to vseeno ne pomeni, da ni treba zasnovati druge Slovenije.
Druga Slovenija
Svetlana Slapšak
Skrajni čas je, da se naučimo nekaj koristnega iz preučevanja stališč skrajne desnice, multipliciranih na televiziji Nova24TV ter v Reporteru, Demokraciji in Škandalu; mimogrede - trojni honorarji? Prvo vprašanje, ki se vsiljuje kot ključna tema, je: kdo ni z nami? Kje smo torej vsi drugi, ki nismo del skrajne desnice, kompromisne desnice, ponorele publike, senilne publike, koristoljubne publike? Zagotovo nismo bodoči podaniki v Drugi republiki, tam so mesta rezervirana za tiste, izbrane po kriterijih skupine, ki pripravlja zmago na volitvah, puč ali nekaj tretjega, kar bi omogočilo realizacijo tisočletnega noriškega sna. Kje smo torej mi, ki nismo?
Začnimo pri ideji države. Bernard Brščič, antisemit na podlagi svojih predhodnih izjav, meni, da je Izrael skoraj idealna država, lahko pa bi postal idealna, če izžene vse Arabce/Palestince in zasede njihova ozemlja; ima orožje, ima zid, ima vojsko, ima tajno službo, ima sredstva in seveda tudi blestečo svetopisemsko preteklost. Monoetnična država je edina prava država in težava EU je ravno v tem, da ni organizirana na tak način. Vse države na svetu bi morale biti monoetnične. Torej vsi, razen ameriških staroselcev, marš ven iz ZDA, vsi Slovenci iz Južne in Severne Amerike, vsi Irci nazaj na Irsko, itd.: s tem ne bi izzvali samo tretje svetovne vojne, ampak še več svetovnih vojn, najmanj do pete. Kar se antisemitizma tiče, se pod etničnim plaščem nebesno modre barve vleče kosmati rep: Judje so v redu, dokler so v Izraelu... toda poglejte, kaj sto storili Judje levičarji, od oktobrske revolucije do frankfurtske šole! Tudi najhujši med njimi, znani levičar Soros, ki financira lokalne levičarje povsod po svetu. Skratka, vse Jude je treba spoditi v Izrael, ker so aktivni ali potencialni levičarji, pa naj jim tam sodi monoetnična država. Pustimo ob strani dobre neonacistične želje za ureditev judovskega vprašanja in levičarja Sorosa: tisto, kar ni nikjer omenjeno in torej tudi ne obstaja, je neki drugi Izrael, ljudje in gibanja, ki mislijo drugače kot vlada, ki ravnajo drugače kot vlada, recimo skupaj s Palestinci, ljudje, med katerimi so mnogi že izkusili represijo in ki se nočejo odreči svoji svobodi razmišljanja in ravnanja. Druga država ne le da je prisotna, marveč je tudi nujna, da bi lahko te druge Izraelce imeli radi, jim verjeli in sledili njihovim vzorom.
Sledi struktura prebivalstva. Marko Štrovs, avtor mnogih pregnantnih definicij („pujsi iz ozadja“), meni, da bi morali objaviti statistiko državljanov, rojenih staršem Slovencem. To je izvrstna aplikacija dolgoletne strategije desnice v Avstriji, proti kateri so se Slovenci borili že v času, ko je Štrovs še pridno delal za bivši režim. Zdaj bi v Avstriji vendarle dočakali njeno obnovitev pri sosedih... Vprašanje je, kaj storiti z drugimi, nečistimi, „onesnaženimi“ Slovenci ali s popolnimi Neslovenci. Štrovs zagotovo ni mislil na kompliciran in drag obsežen projekt poslovenjanja, marveč nedvomno na fizično odpravo problema, skladno z Brščičevim konstruiranjem države. Ampak če pustimo ob strani tudi to, lahko samo sklenemo, da s prilivom ogromnega števila državljanov z zmanjšanimi ali ukinjenimi pravicami druga Slovenija pridobi ključni element moči - številčnost prebivalcev. Ta skupina bi se lahko še povečala, če skrajna desnica sprejme Janševo načelo o slovenskih pradedih kot kriteriju etnične čistosti.
Nedvomno je pomembna tudi ekonomska struktura druge Slovenije. Formulo „davkoplačevalcev“ je že zamenjala močnejša „naš/vaš denar“. S tem se je skupina razširila na „ves narod“, neomenjena je ostala le skupina tistih, ki ne plačujejo davka – ne nezakonito, ampak zato ker imajo tako nizek prihodek ali ga sploh nimajo. Popolnoma mehanično postavljeno – oni so druga Slovenija. Kdo so ti ljudje? To so najbolj revni, zaposleni, upokojeni in nezaposleni/prekarci, h katerim nedvomno spada še vsaj 30 odstotkov vseh kulturnih delavcev, zlasti espejevcev. Vez med najbolj revnimi in najbolj ustvarjalnimi je v preteklosti zelo pogosto delovala odlično. Pravih razlogov za to, da že tako na veliko sodelujejo, je veliko: imajo najbolj popoln razpon generacij, izobraženosti in občutka realne potlačenosti v državi. Nikoli niso prenehali napadi na upokojence, ki veljajo za družbene parazite, delavci, zlasti tuji, so vztrajno tarča najhujšega izkoriščanja in verbalnega izživljanja delodajalcev, o umetnikih pa največ pove sedanja kampanja napadov in blatenja „izrojene/degenerirane“ umetnosti, brez trohice nelagodja ob neposrednem citiranju Adolfa Hitlerja.
Trije opisani mehanizmi ustvarjanja prebivalstva druge Slovenije so nedvomno učinkoviti in ne zagotavljajo samo številčnosti, ampak tudi raznolikost, nujno za veliko, resno gibanje. Izključenost in zgražanje žrtev izključenosti zagotavljata medsebojno povezovanje in dojemanje razlik kot prednosti in osnovo za zbliževanje. Nujna je samo še dobra organizacija. Vso to pisano prebivalstvo namreč nima več kaj izgubiti...
Čakati na vlado, da se odzove na to za državo pravzaprav alarmantno situacijo, je brezupno. Čakati na sodstvo, da na podlagi obstoječih zakonov prepove televizijo Nova24TV zaradi nenehnega sovražnega govora, bi bilo dolgotrajno in morda tudi brezupno. Čakati na levico, da razdela strategijo in jo potem uresniči, pomeni lepo upanje. Da ne bi izgubljali dragocenega časa - kulturna sfera z alternativo nedvomno proizvaja največ idej, zato je treba nedvomno zasnovati aktivnost pa določiti, kdo in kje jo bo izvajal. To je vedno najšibkejša točka, toda v preteklosti je bila možna. Druga Slovenija je verjetno edina realno masovna možnost za čimprejšnji odziv, še preden volitve postanejo cirkus glavnih klovnov in njihovih medsebojnih podtikanj – vsaj toliko, da se čim več volivcev pojavi na voliščih.
Razgrajevanje laži skrajne desnice je naporno opravilo, vendar ni zaman. Tokrat naj bo to samo ena mastna laž – povezovanje lokalne desnice s konzervatizmom. Od shizofrenega programa Nsi, v katerem je združeno krščansko izročilo z nečloveško neoliberalno eksploatacijo, vse do družinskega pekla, za katerega se zavzemajo periferne stranke, da o stalinovskem kultu osebnosti v SDS niti ne govorimo, nikjer ni mogoče niti slutiti konzervativnega političnega stališča. Jasno, da ne, saj nobena od teh strank nima niti svoje preteklosti niti svoje identitete; konzervativci so v glavnem naklonjeni humanistiki, pravim kulturnim vrednotam in avtentičnim elitam, negujejo slog ter so sposobni govoriti in voditi dialog: v domačih desnih strankah ne obstaja nič od tega.
Skrajna desnica nima nobenega od ključnih elementov za volilno zmago: od vodje, za katerega ne glasujejo niti njegovi, čeprav tiho prenašajo vse njegove nesramnosti, do odsotnosti vplivnih sekundarnih osebnosti (katastrofična Grims-Logar kombnacija, recimo) in še večje odsotnosti močne mladine, ki je vsaj na dekokainizaciji, ta grupacija nima osnovnih sredstev, zato mora vse vlagati v medije. Vprašanje je, kaj vse se bo zgodilo, če usahne madžarski denar, če usahnejo bosanski kanali za pranje denarja. Lahko sledi tudi odločitev o skrajšanju postopka. V tem primeru bomo to podaljšano zimo priča nudistični plaži na snegu, z najbolj žalostnim voajerskim materialom, odkar obstaja nudizem: s tem da je v vodjevih pritlehnih šalah odvratno lažno prikazan tudi nudizem. Časa za vse to je do volitev še preveč, nevarnost pregoretja je zelo blizu. Toda to vseeno ne pomeni, da ni treba zasnovati druge Slovenije.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Kako nas imajo korporacije v pesti.... Še malo pa bomo plesali kakor bodo hoteli...
stari dobri časi, včasih so bile garancije po 5,10,15 let....
http://www.rtvslo.si/evropska-unija/ali ... kov/446929
stari dobri časi, včasih so bile garancije po 5,10,15 let....
http://www.rtvslo.si/evropska-unija/ali ... kov/446929
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Letos praznujemo dve veliki obletnici, prva je spremenila svet, druga Jugoslavijo.
50. obletnica študentske revolucije in 70. obletnica resolucije Informbiroja.
O prvem jubileju lahko že od začetka leta beremo različne članke v različnih medijih, o drugi pa mediji striktno molčijo.
Srbija bi danas potpisala Rezoluciju Informbiroa
http://balkans.aljazeera.net/vijesti/sr ... nformbiroa
Staljinov pokušaj da stavi Jugoslaviju pod svoju neprikosnovenu kontrolu naišao je na čvrst otpor jugoslovenskih komunista na čelu sa Titom uprkos zastrašujućoj situaciji u kojoj su se našli. U Informbiroovoj Rezoluciji o stanju u KPJ, poslatoj, nimalo slučajno, 28. juna, pozivale su se "zdrave snage Komunističke partije Jugoslavije" da "smene svoje rukovodioce i postave novo, internacionalističko rukovodstvo", a još se i "suptilno" pravi poređenje jugoslovenskih partijskih rukovodilaca sa Trockim.
KPJ je na Petom kongresu odlučila da odbrani nezavisnost Jugoslavije i ne postane satelitska država Sovjetskog Saveza. Sukob Jugoslavije i SSSR-a se zahuktao, Informbiro je doneo novu rezoluciju pod nazivom "KPJ u rukama špijuna i ubica" sa optužbama da je Jugoslavija skrenula sa socijalističkog puta u nacionalizam, da je Beograd centar američke špijunaže, da su imperijalisti preuzeli vlast.
Sovjetski tenkovi i brojne vojne snage raspoređeni su u Mađarskoj, Rumuniji i Bugarskoj na granici sa Jugoslavijom, postojao je detaljan plan za invaziju, koja bi krenula iz Mađarske i Rumunije pomoću sovjetskih i satelitskih trupa, jugoslovenske vlasti napravile su plan odbrane, ali, srećom, do rata nije došlo.
Međutim, na granici sa Albanijom, Mađarskom, Rumunijom i Bugarskom konstantno je dolazilo do provokacija, u kojima je poginuo veliki broj jugoslovenskih graničara. Staljin je uspostavio potpunu ekonomsku i saobraćajnu blokadu Jugoslavije, a besomučna međunarodna propaganda protiv naše zemlje trajala je sve vreme nesmanjenom žestinom.
50. obletnica študentske revolucije in 70. obletnica resolucije Informbiroja.
O prvem jubileju lahko že od začetka leta beremo različne članke v različnih medijih, o drugi pa mediji striktno molčijo.
Srbija bi danas potpisala Rezoluciju Informbiroa
http://balkans.aljazeera.net/vijesti/sr ... nformbiroa
Staljinov pokušaj da stavi Jugoslaviju pod svoju neprikosnovenu kontrolu naišao je na čvrst otpor jugoslovenskih komunista na čelu sa Titom uprkos zastrašujućoj situaciji u kojoj su se našli. U Informbiroovoj Rezoluciji o stanju u KPJ, poslatoj, nimalo slučajno, 28. juna, pozivale su se "zdrave snage Komunističke partije Jugoslavije" da "smene svoje rukovodioce i postave novo, internacionalističko rukovodstvo", a još se i "suptilno" pravi poređenje jugoslovenskih partijskih rukovodilaca sa Trockim.
KPJ je na Petom kongresu odlučila da odbrani nezavisnost Jugoslavije i ne postane satelitska država Sovjetskog Saveza. Sukob Jugoslavije i SSSR-a se zahuktao, Informbiro je doneo novu rezoluciju pod nazivom "KPJ u rukama špijuna i ubica" sa optužbama da je Jugoslavija skrenula sa socijalističkog puta u nacionalizam, da je Beograd centar američke špijunaže, da su imperijalisti preuzeli vlast.
Sovjetski tenkovi i brojne vojne snage raspoređeni su u Mađarskoj, Rumuniji i Bugarskoj na granici sa Jugoslavijom, postojao je detaljan plan za invaziju, koja bi krenula iz Mađarske i Rumunije pomoću sovjetskih i satelitskih trupa, jugoslovenske vlasti napravile su plan odbrane, ali, srećom, do rata nije došlo.
Međutim, na granici sa Albanijom, Mađarskom, Rumunijom i Bugarskom konstantno je dolazilo do provokacija, u kojima je poginuo veliki broj jugoslovenskih graničara. Staljin je uspostavio potpunu ekonomsku i saobraćajnu blokadu Jugoslavije, a besomučna međunarodna propaganda protiv naše zemlje trajala je sve vreme nesmanjenom žestinom.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Poli 78 napisal/-a:Joooj, ja če pa Orban to pravi, bo pa sigurno držalo."Države bodo nehale obstajati."
Orban je po eni strani ok, saj mi ne prihajamo k arabcem, ampak oni prihajajo sem agresivno in jih je potrebno ustaviti. Ali morda potrebujemo EU Meko in Medino? Od teh držav, ki prihajao in bodo še, ali je tam vojna?
aja, pa te parazite MMF je f..ven, vodi centralne banke, komercijalnim bankam in zavarovalnim hišam je uvedel davek, ukinil valutno klauzulo.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Pravkar je minil Teden izbrisanih, ki je bil v javnosti popolnoma zamolčan in ignoriran!
http://atrog.org/objave/novice/sc-rog/3 ... sanih-2018
http://atrog.org/objave/novice/sc-rog/3 ... sanih-2018
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Socialni delavec Franc Donko bije plat zvona (da ne boste potem rekli, da niste bili opozorjeni, ko pride apokalipsa). 
http://nova24tv.si/slovenija/politika/r ... slovenije/
http://nova24tv.si/slovenija/politika/r ... slovenije/
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Še več raznoraznih Donkov, pa celotna desnica ne bo prišla v parlament.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Napad na Žužemberk
https://saafww2pilots3.yolasite.com/zuz ... n-1945.php
https://saafww2pilots3.yolasite.com/zuz ... n-1945.php
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Druga svetovna vojna v bosanskih učbenikih:
Zašto moje dijete neće učiti da su četnici bili pokret otpora?
http://www.frontal.ba/blogovi/blog/61159
"U udžbeniku „Društvo“ za 5. razred osnovne škole na strani 96. postoji lekcija pod nazivom „Kraljevina
Jugoslavija u Drugom svjetskom ratu“ i u poglavlju „Pokreti otpora nakon okupacije“ piše „ Radi odbrane
svojih porodičnih ognjišta i sopstvenih života, s vremenom je narod formirao pokrete otpora. Četnički pokret,
na čijem je čelu bio Dragoljub- Draža Mihailović, zalagao se za borbu protiv okupatora i opstanak kraljevine
sa dinastijom Karađorđevića na čelu. Pored toga, smatrali su da treba sačekati povoljniji momenat za ustanak,
jer su okupatori bili suviše jaki“. I ne samo da piše, nego su četnici stavljeni ispred partizana. U Planu i programu
za „Društvo“ 5. Razred piše da poslije ove lekcije treba da bude da učenik može da objasni „sličnosti i razlike
u djelovanju partizanskog i četničkog pokreta u Drugom svjetskom ratu“."
Zašto moje dijete neće učiti da su četnici bili pokret otpora?
http://www.frontal.ba/blogovi/blog/61159
"U udžbeniku „Društvo“ za 5. razred osnovne škole na strani 96. postoji lekcija pod nazivom „Kraljevina
Jugoslavija u Drugom svjetskom ratu“ i u poglavlju „Pokreti otpora nakon okupacije“ piše „ Radi odbrane
svojih porodičnih ognjišta i sopstvenih života, s vremenom je narod formirao pokrete otpora. Četnički pokret,
na čijem je čelu bio Dragoljub- Draža Mihailović, zalagao se za borbu protiv okupatora i opstanak kraljevine
sa dinastijom Karađorđevića na čelu. Pored toga, smatrali su da treba sačekati povoljniji momenat za ustanak,
jer su okupatori bili suviše jaki“. I ne samo da piše, nego su četnici stavljeni ispred partizana. U Planu i programu
za „Društvo“ 5. Razred piše da poslije ove lekcije treba da bude da učenik može da objasni „sličnosti i razlike
u djelovanju partizanskog i četničkog pokreta u Drugom svjetskom ratu“."
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
SDS-u pa res teče voda v grlo, da se loteva tako debilnih člankov.
http://nova24tv.si/slovenija/slovenski- ... o-pojedli/
http://nova24tv.si/slovenija/slovenski- ... o-pojedli/
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Bliža se Dan mladosti! 
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Pobuda Zveze borcev za prepoved naci-fašističnih simbolov!
1. marca 2018
Piše: Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije
http://www.svobodnabeseda.si/pobuda-zve ... -simbolov/
Fašistična in nacistična ideologija nikoli nista zares izginili, čeprav je bila ob koncu druge svetovne vojne premagana. Ideologiji se s sodobnimi metodami vračata v vsakdan naše družbe. Pri tem spretno izkoriščata aktualne teme za iskanje krivcev za težave v družbi. Takšen primer so denimo begunci.
Vedno pa so priročni tudi napadi na partizansko dediščino, ki jo nekatere politične skupine s pridom uporabljajo za nabiranje predvolilnih točk. Pri tem partizansko osvobodilno gibanje brez sramu predstavljajo kot zločinsko, simboli okupatorja in sodelavcev pa prihajajo v naš vsakdan kot tisti, ki so zgodovinsko gledano bili edini na strani svoje domovine.
To je seveda popoln nesmisel, saj se morajo danes osvoboditelji zagovarjati kot narodni izdajalci, kolaboranti okupatorja pa v očeh nekaterih postajajo narodni junaki. Zastopanje takšnih stališč se ne odraža zgolj pri neresničnih interpretacijah zgodovine, ki rušijo identiteto naše države. To se kaže tudi v porastu vsakodnevnih napadov medijev in posameznikov na dobro ime Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Vsake toliko časa pa smo priča skrunitvam simbolov zmage nad nacifašizmom. Poročali smo že o napadih na spomenik NOB v Jelenovem žlebu, pa v Bazi 20 in mnogih drugih krajih.
Prav zato se je Predsedstvo ZZB NOB Slovenije odločilo sprožiti pobudo za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov. Ne gre zgolj za prepoved oznak in napisov, ki so jih nosili pripadniki fašističnega in nacističnega okupatorja, temveč tudi za prepoved oznak in napisov, ki so jih nosili pripadniki kolaborantskih enot, delujočih v sestavu okupatorja proti lastnemu narodu. Zveza borcev meni, da takšna ravnanja podpihujejo sovraštvo med slovenskim narodom in širijo nestrpnost, ki maje temelje ustavne ureditve Republike Slovenije. Tukaj ne gre zgolj za prepoved simbolov, temveč tudi za potrebo po preganjanju sovražnega govora in širjenja nestrpnosti med ljudi. Spomnimo se na primer zadnjega primera, napada na našega olimpionika Jakova Faka zaradi nošenja slovenske zastave na uradnem odprtju olimpijskih iger. Ta primer je tipično znamenje porasta fašistične in nacistične ideologije v vsakdanjem življenju slovenske družbe in kliče po odzivu javnosti in jasnem izražanju nestrinjanja s takšnimi stališči. Državni organi pa bi morali poskrbeti za takojšnjo prekinitev in sankcioniranje sovražnega govora, ki je zlasti prisoten na socialnih omrežjih.
Zveza borcev bo s to pobudo oblikovala konkreten zakonski predlog za ureditev tega stanja in ga bo političnim strankam predlagala v obravnavo ob sestavi nove vlade. Želimo, da bi bila to tudi skupna pobuda Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. V zvezi s tem načrtujemo nekaj okroglih miz po različnih krajih v Sloveniji. Uvodničar in vsebinski promotor te pobude je podpredsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman.
Vso članstvo in simpatizerje vabimo k sodelovanju za uresničitev naše pobude!
1. marca 2018
Piše: Aljaž Verhovnik, generalni sekretar ZZB NOB Slovenije
http://www.svobodnabeseda.si/pobuda-zve ... -simbolov/
Fašistična in nacistična ideologija nikoli nista zares izginili, čeprav je bila ob koncu druge svetovne vojne premagana. Ideologiji se s sodobnimi metodami vračata v vsakdan naše družbe. Pri tem spretno izkoriščata aktualne teme za iskanje krivcev za težave v družbi. Takšen primer so denimo begunci.
Vedno pa so priročni tudi napadi na partizansko dediščino, ki jo nekatere politične skupine s pridom uporabljajo za nabiranje predvolilnih točk. Pri tem partizansko osvobodilno gibanje brez sramu predstavljajo kot zločinsko, simboli okupatorja in sodelavcev pa prihajajo v naš vsakdan kot tisti, ki so zgodovinsko gledano bili edini na strani svoje domovine.
To je seveda popoln nesmisel, saj se morajo danes osvoboditelji zagovarjati kot narodni izdajalci, kolaboranti okupatorja pa v očeh nekaterih postajajo narodni junaki. Zastopanje takšnih stališč se ne odraža zgolj pri neresničnih interpretacijah zgodovine, ki rušijo identiteto naše države. To se kaže tudi v porastu vsakodnevnih napadov medijev in posameznikov na dobro ime Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Vsake toliko časa pa smo priča skrunitvam simbolov zmage nad nacifašizmom. Poročali smo že o napadih na spomenik NOB v Jelenovem žlebu, pa v Bazi 20 in mnogih drugih krajih.
Prav zato se je Predsedstvo ZZB NOB Slovenije odločilo sprožiti pobudo za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov. Ne gre zgolj za prepoved oznak in napisov, ki so jih nosili pripadniki fašističnega in nacističnega okupatorja, temveč tudi za prepoved oznak in napisov, ki so jih nosili pripadniki kolaborantskih enot, delujočih v sestavu okupatorja proti lastnemu narodu. Zveza borcev meni, da takšna ravnanja podpihujejo sovraštvo med slovenskim narodom in širijo nestrpnost, ki maje temelje ustavne ureditve Republike Slovenije. Tukaj ne gre zgolj za prepoved simbolov, temveč tudi za potrebo po preganjanju sovražnega govora in širjenja nestrpnosti med ljudi. Spomnimo se na primer zadnjega primera, napada na našega olimpionika Jakova Faka zaradi nošenja slovenske zastave na uradnem odprtju olimpijskih iger. Ta primer je tipično znamenje porasta fašistične in nacistične ideologije v vsakdanjem življenju slovenske družbe in kliče po odzivu javnosti in jasnem izražanju nestrinjanja s takšnimi stališči. Državni organi pa bi morali poskrbeti za takojšnjo prekinitev in sankcioniranje sovražnega govora, ki je zlasti prisoten na socialnih omrežjih.
Zveza borcev bo s to pobudo oblikovala konkreten zakonski predlog za ureditev tega stanja in ga bo političnim strankam predlagala v obravnavo ob sestavi nove vlade. Želimo, da bi bila to tudi skupna pobuda Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. V zvezi s tem načrtujemo nekaj okroglih miz po različnih krajih v Sloveniji. Uvodničar in vsebinski promotor te pobude je podpredsednik ZZB NOB Slovenije Marijan Križman.
Vso članstvo in simpatizerje vabimo k sodelovanju za uresničitev naše pobude!
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
http://reporter.si/clanek/slovenija/rad ... mna-625938
Rado Pezdir: Drnovšek je molčal in gledal stran zato, da je lahko preživel. Bil je bednik.
Konec februarja smo bili prisiljeni množično spremljati reminiscence o Drnovšku, času njegove vlade in njegove velike transformacije v svet onkraj racionalnega, torej v dimenzije, v katerih danes dejansko prebiva velik del Cerarjeve vlade.
Pri tem nam mainstream mediji niso prihranili pričevalcev o Drnovšku iz vrste legendarno korumpirane smetane LDS. Osebno nimam težav s spominom na mrtve in z nekrologi, vseeno pa bi rad pojasnil nekaj podrobnosti, ki so se nekako izognile veliki evforiji ob desetletnici smrti bivšega serijskega predsednika vlad.
Če ne zaradi drugega pa zato, da leva sredina nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami ne bi morda začela razmišljati, da obstaja neka posebna Drnovškova ekonomska dediščina, s katero bi se veljalo identificirati.
Drnovškove vlade so danes znane po politični stabilnosti levo-desnih koalicij, dobrih makroekonomskih rezultatih in čisto malo po oddaljenem spominu na tranzicijo. Začnimo pri slednjem. Devetdeseta leta preteklega stoletja so bila eno najbolj odurnih obdobij slovenske zgodovine, saj so privatizacija, geneza pidovskih baronov in prva bančna sanacija dejansko izrazi za prvobitno akumulacijo interesnih skupin ali za lagodno vrnitev kapitala, ki je bil izvožen v tujino tik pred padcem socializma.
Drnovškove vlade so označile kriminalne privatizacije Smelta, Metalke, Autocommercea, Elana itd., še več, zgodbe iz slovenske privatizacije imajo en sam skupni imenovalec: nikoli sankcionirana kriminalna dejavnost. Zakaj nikoli sankcionirana? Zaradi tega, ker ni bilo politične volje, ni je moglo biti, ker je bil Drnovšek kot predsednik vlad navaden slabič. Vsaka interesna skupina, ki je imela pet minut časa, je z lahkoto dosegla svoje. Imamo kak epilog privatizacijske kraje? Nimamo. Zato nehajte fantazirati o Drnovšku kot modrem politiku.
Prva sanacija bank, ki se je končala leta 1997, je bila navadna farsa. Dejansko ni bilo nobene sanacije, razen nekaj malega odprodaje terjatev, zadeva se je namreč rešila tako, da je država v bančni sistem enostavno vlila milijardo tedanjih nemških mark. Drnovškova vlada ni nikoli preiskala, kaj so bili dejanski razlogi prve bančne sanacije, a po doslej dostopni dokumentaciji niso bili ravno mitski razpad jugoslovanskega bančnega in gospodarskega trga, ampak brezobzirno ropanje z nepovratnimi krediti brez zavarovanja, namenjeni za izbrance.
Drnovškova degenerirana prva sanacija slovenskega bančnega sistema je zgolj omogočila, da si je bančna mreža opomogla in prešla v fazo, ki smo jo spoznali z drugo sanacijo. Podivjana, neregulirana privatizacija in lažniva prva sanacija bančnega sistema sta povzročili zgolj vzpostavitev omrežja, ki je v času, ko je Drnovšek prijahal iz operativne politike, dobesedno ugrabilo državo. Je bila to posledica modrosti ali Drnovškovega prostituiranja interesnim skupinam?
Tretja točka, ki razkrije posledice Drnovškove vladavine, je kreacija pidovskih baronov. Denimo Pomhold, ki je ugrabil NKBM, Aktiva, ki je ugrabila Factor banko, in Maksima, ki je omrežila NLB, so samo najbolj ekstremne zgodbe slovenske ekonomske zgodovine. Z deviantnim sistemom privatizacije in kreditnim »pumpanjem« so se pidi spremenili v tranzicijske pošasti. Se spomnite NFD? Je vse to nastalo pod vesoljci ali Drnovškom?
V času Drnovška so nastali supersistemi tipa DZS ali Save, a teh parapolitičnih piramidnih shem ne bi bilo, če ne bi bila mogoča kupčkanja med njimi, paradržavnimi bankami ter Kadom in Sodom na drugi strani. Vse to je bilo mogoče spet samo zato, ker so obstajali kanali, ki so vedno znova dominirali nad predsednikom vlade, slabičem in hinavcem Drnovškom. Po Drnovškom je obstajal tudi tihi politični konsenz menedžerskih prevzemov. BTC in SCT sta bili samo predhodnici tega, kar je nastopilo desetletje kasneje.
O stabilnih makroekonomskih kazalcih. Gre za navaden mit, gospodarska rast je bila res visoka, vendar za to ni bila zaslužna nobena izmed ekonomskih politik Drnovškovih vlad. Še več, vse njegove ekonomske politike so bile po njegovem odhodu zavržene. Zapuščina njegovih vlad je bila hiperregulacija in ultimativno rigiden sistem. Gre za človeka, ki je brezposelnost zgodnjih devetdesetih let reševal s predčasnim upokojevanjem, ki je pokojninski sistem spremenil v tempirano bombo, sanacijo zdravstvenega sistema pa se je izpeljalo s tem, da je država zdravstvo zalila z denarjem, politike prestrukturiranja podjetij pa ni bilo.
Mura, Paloma, Cimos, vse to so bile hiše iz kart vlad Janeza Drnovška. Zakaj? Spet zato, ker je bil politični slabič, nesposoben pravih strukturnih reform. Vse to nam je ob prvi resni krizi eksplodiralo v obraz. In to je njegova resnična dediščina. Dolg države je bil seveda nizek, toda ne zaradi tega, ker bi bil Drnovšek fiskalni konservativec, temveč zaradi tega, ker je bil dostop Slovenije do mednarodnih finančnih trgov skorajda ničen. Vse drugo je laž.
Glede stabilnosti koalicij in levo-desnih vladnih kolažev. Prvo dejstvo je, da so bile vse te koalicije zvezane predvsem s klientelizmom in korupcijo. Se spomnite velike blodnje SKD, ki je ustvarjala svoj pid s pomočjo oligarha iz vrst SDV Ivana Pušnika? Se spomnite zgodbe o Metalki? Kaj pa kapitalska geneza SLS po Kmečki družbi in zadružnim sistemom?
Drugo dejstvo je, da so bile vse te velike koalicije tako krasne, da so skoraj ugonobile desne stranke, ki so v njih sodelovale. SDSS je kasirala Depalo vas, SKD in SLS pa sta desetletje preživeli v frakcijskih spopadih. Drnovškova politična zapuščina je očitna: desnici je dala razumeti, da bo vsaka pisana koalicija njihov grob. Kako politično nesmiseln je bil Drnovšek, danes kaže kopica dokumentov: Drnovšek je molčal in gledal stran zato, da je lahko preživel. Bil je bednik.
Deset let kasneje velja, da tudi če se ga ne bi spominjali, ne bi naredili nobene napake, saj bi v ropotarnico poslali politično nekompetentnost in sleparstvo. Drnovškovi časi niso bili noben raj na zemlji, ampak časi kraje, korupcije in izgradnje omrežij. Ugrabljena država in politična destrukcija, to je njegova zapuščina.
Rado Pezdir: Drnovšek je molčal in gledal stran zato, da je lahko preživel. Bil je bednik.
Konec februarja smo bili prisiljeni množično spremljati reminiscence o Drnovšku, času njegove vlade in njegove velike transformacije v svet onkraj racionalnega, torej v dimenzije, v katerih danes dejansko prebiva velik del Cerarjeve vlade.
Pri tem nam mainstream mediji niso prihranili pričevalcev o Drnovšku iz vrste legendarno korumpirane smetane LDS. Osebno nimam težav s spominom na mrtve in z nekrologi, vseeno pa bi rad pojasnil nekaj podrobnosti, ki so se nekako izognile veliki evforiji ob desetletnici smrti bivšega serijskega predsednika vlad.
Če ne zaradi drugega pa zato, da leva sredina nekaj mesecev pred državnozborskimi volitvami ne bi morda začela razmišljati, da obstaja neka posebna Drnovškova ekonomska dediščina, s katero bi se veljalo identificirati.
Drnovškove vlade so danes znane po politični stabilnosti levo-desnih koalicij, dobrih makroekonomskih rezultatih in čisto malo po oddaljenem spominu na tranzicijo. Začnimo pri slednjem. Devetdeseta leta preteklega stoletja so bila eno najbolj odurnih obdobij slovenske zgodovine, saj so privatizacija, geneza pidovskih baronov in prva bančna sanacija dejansko izrazi za prvobitno akumulacijo interesnih skupin ali za lagodno vrnitev kapitala, ki je bil izvožen v tujino tik pred padcem socializma.
Drnovškove vlade so označile kriminalne privatizacije Smelta, Metalke, Autocommercea, Elana itd., še več, zgodbe iz slovenske privatizacije imajo en sam skupni imenovalec: nikoli sankcionirana kriminalna dejavnost. Zakaj nikoli sankcionirana? Zaradi tega, ker ni bilo politične volje, ni je moglo biti, ker je bil Drnovšek kot predsednik vlad navaden slabič. Vsaka interesna skupina, ki je imela pet minut časa, je z lahkoto dosegla svoje. Imamo kak epilog privatizacijske kraje? Nimamo. Zato nehajte fantazirati o Drnovšku kot modrem politiku.
Prva sanacija bank, ki se je končala leta 1997, je bila navadna farsa. Dejansko ni bilo nobene sanacije, razen nekaj malega odprodaje terjatev, zadeva se je namreč rešila tako, da je država v bančni sistem enostavno vlila milijardo tedanjih nemških mark. Drnovškova vlada ni nikoli preiskala, kaj so bili dejanski razlogi prve bančne sanacije, a po doslej dostopni dokumentaciji niso bili ravno mitski razpad jugoslovanskega bančnega in gospodarskega trga, ampak brezobzirno ropanje z nepovratnimi krediti brez zavarovanja, namenjeni za izbrance.
Drnovškova degenerirana prva sanacija slovenskega bančnega sistema je zgolj omogočila, da si je bančna mreža opomogla in prešla v fazo, ki smo jo spoznali z drugo sanacijo. Podivjana, neregulirana privatizacija in lažniva prva sanacija bančnega sistema sta povzročili zgolj vzpostavitev omrežja, ki je v času, ko je Drnovšek prijahal iz operativne politike, dobesedno ugrabilo državo. Je bila to posledica modrosti ali Drnovškovega prostituiranja interesnim skupinam?
Tretja točka, ki razkrije posledice Drnovškove vladavine, je kreacija pidovskih baronov. Denimo Pomhold, ki je ugrabil NKBM, Aktiva, ki je ugrabila Factor banko, in Maksima, ki je omrežila NLB, so samo najbolj ekstremne zgodbe slovenske ekonomske zgodovine. Z deviantnim sistemom privatizacije in kreditnim »pumpanjem« so se pidi spremenili v tranzicijske pošasti. Se spomnite NFD? Je vse to nastalo pod vesoljci ali Drnovškom?
V času Drnovška so nastali supersistemi tipa DZS ali Save, a teh parapolitičnih piramidnih shem ne bi bilo, če ne bi bila mogoča kupčkanja med njimi, paradržavnimi bankami ter Kadom in Sodom na drugi strani. Vse to je bilo mogoče spet samo zato, ker so obstajali kanali, ki so vedno znova dominirali nad predsednikom vlade, slabičem in hinavcem Drnovškom. Po Drnovškom je obstajal tudi tihi politični konsenz menedžerskih prevzemov. BTC in SCT sta bili samo predhodnici tega, kar je nastopilo desetletje kasneje.
O stabilnih makroekonomskih kazalcih. Gre za navaden mit, gospodarska rast je bila res visoka, vendar za to ni bila zaslužna nobena izmed ekonomskih politik Drnovškovih vlad. Še več, vse njegove ekonomske politike so bile po njegovem odhodu zavržene. Zapuščina njegovih vlad je bila hiperregulacija in ultimativno rigiden sistem. Gre za človeka, ki je brezposelnost zgodnjih devetdesetih let reševal s predčasnim upokojevanjem, ki je pokojninski sistem spremenil v tempirano bombo, sanacijo zdravstvenega sistema pa se je izpeljalo s tem, da je država zdravstvo zalila z denarjem, politike prestrukturiranja podjetij pa ni bilo.
Mura, Paloma, Cimos, vse to so bile hiše iz kart vlad Janeza Drnovška. Zakaj? Spet zato, ker je bil politični slabič, nesposoben pravih strukturnih reform. Vse to nam je ob prvi resni krizi eksplodiralo v obraz. In to je njegova resnična dediščina. Dolg države je bil seveda nizek, toda ne zaradi tega, ker bi bil Drnovšek fiskalni konservativec, temveč zaradi tega, ker je bil dostop Slovenije do mednarodnih finančnih trgov skorajda ničen. Vse drugo je laž.
Glede stabilnosti koalicij in levo-desnih vladnih kolažev. Prvo dejstvo je, da so bile vse te koalicije zvezane predvsem s klientelizmom in korupcijo. Se spomnite velike blodnje SKD, ki je ustvarjala svoj pid s pomočjo oligarha iz vrst SDV Ivana Pušnika? Se spomnite zgodbe o Metalki? Kaj pa kapitalska geneza SLS po Kmečki družbi in zadružnim sistemom?
Drugo dejstvo je, da so bile vse te velike koalicije tako krasne, da so skoraj ugonobile desne stranke, ki so v njih sodelovale. SDSS je kasirala Depalo vas, SKD in SLS pa sta desetletje preživeli v frakcijskih spopadih. Drnovškova politična zapuščina je očitna: desnici je dala razumeti, da bo vsaka pisana koalicija njihov grob. Kako politično nesmiseln je bil Drnovšek, danes kaže kopica dokumentov: Drnovšek je molčal in gledal stran zato, da je lahko preživel. Bil je bednik.
Deset let kasneje velja, da tudi če se ga ne bi spominjali, ne bi naredili nobene napake, saj bi v ropotarnico poslali politično nekompetentnost in sleparstvo. Drnovškovi časi niso bili noben raj na zemlji, ampak časi kraje, korupcije in izgradnje omrežij. Ugrabljena država in politična destrukcija, to je njegova zapuščina.
Re: Fašizem, tukaj in zdaj
Odličen komentar na Logično:Petar Veliki
I rest my case…
P.S. Ne nasedajte na ovake školske primere provokacije. Dosta je valjda bilo ratovanja na Balkanu za bilokoga i bilošta. Ratuje se striktno za goli život a za sve ostalo šaljite jih sve skupa ( leve, desne, naše, vaše, partizane, njemce, amerikance, ruse, ustaše, ćetnike, katolibane i pravotalibane,… ) u tri PM.
Iz: https://www.logicno.com/vijesti/sergej- ... sijom.html
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!