Še pomnite tovariši

[risar_69]

-

https://www.youtube.com/watch?v=vGct-Ove4GI


-

[ninel]

Bilanca prve vlade Ljubljenega vodja.

[macon]

To ni bilanca "ljubljenega vodje", temveč bilanca celotne države. Vlada zadolžuje samo državni proračun, medtem, ko se pravni subjekti in posamezniki zadolžujejo mimo vlade, brez vednosti vlade in brez pravice vlade, da kakorkoli posega v njihovo zadolževanje.

To so drugače osnove osnov funkcioniranja države, ampak rad to ponovim, ker upam, da si bo to končno kdo zapomnil.

Drugače je pa stanje državnega dolga naslednje:
https://tradingeconomics.com/slovenia/g ... ebt-to-gdp
https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/en ... ewLayout2/

2004. je bil dolg proračuna 7,431.21 milijonov EUR oziroma 26.9% bdp.
2008. je bil dolg proračuna 8,262.47 milijonov EUR oziroma 21.8% bdp.

Celotna tabela:

Government deficit and debt, Slovenia, annually
Government deficit and debt by YEAR and MEASURES
Current deficit (mio EUR) Current deficit (% GDP) Government debt (mio EUR) Government debt (% GDP)
2019 260.37 0.5 31,744.40 66.1
2018 329.65 0.7 32,222.94 70.4
2017 -20.69 0.0 31,862.74 74.1
2016 -776.15 -1.9 31,756.03 78.7
2015 -1,106.32 -2.8 32,087.41 82.6
2014 -2,072.59 -5.5 30,219.91 80.3
2013 -5,314.55 -14.6 25,520.06 70.0
2012 -1,448.21 -4.0 19,417.68 53.6
2011 -2,456.74 -6.6 17,216.62 46.5
2010 -2,036.26 -5.6 13,916.19 38.3
2009 -2,107.47 -5.8 12,517.54 34.5
2008 -528.60 -1.4 8,262.47 21.8
2007 -17.19 0.0 8,013.61 22.8
2006 -387.39 -1.2 8,201.51 26.1
2005 -385.51 -1.3 7,685.63 26.4
2004 -536.26 -1.9 7,431.21 26.9
2003 -664.58 -2.6 6,858.59 26.8
2002 -559.13 -2.4 6,442.40 27.4
2001 -941.16 -4.5 5,511.58 26.1
2000 -687.18 -3.6 4,886.35 25.9
1999 -511.91 -3.0 4,084.48 23.7
1998 -357.07 -2.3 3,489.50 22.7
1997 -319.17 -2.3 3,052.12 22.1
1996 -132.80 -1.1 2,619.13 21.6
1995 -860.13 -8.1 1,926.41 18.2

[Corto]

Tukaj je razčlenjen slovenski bruto zunanji dolg po letih:
https://apl.bsi.si/iskalniki/pregled-fi ... MapaId=296&

Ni mi čisto jasno, katere postavke gredo v državni dolg, ker se podatki ne ujemajo s to tabelico od Macona.

Najhujše obdobje prekomernega zadolževanja je bilo od nekje 2008, ko je bila globalna finančna kriza, do 2015.
Po 2015 je razmerje državnega dolga na BDP padalo, vendar smo še zelo daleč od stanja pred 2008.
Letos bo verjetno zaradi "korone" (oz. nekompetentne vlade) spet narasel državni dolg, pa še BDP bo padel.

Mene bolj zanima komu je dolžna naša država po deležih. Mislim da največ ECB?

[macon]

Tukaj je razčlenjen slovenski bruto zunanji dolg po letih:
https://apl.bsi.si/iskalniki/pregled-fi ... MapaId=296&

Ni mi čisto jasno, katere postavke gredo v državni dolg, ker se podatki ne ujemajo s to tabelico od Macona.

Najhujše obdobje prekomernega zadolževanja je bilo od nekje 2008, ko je bila globalna finančna kriza, do 2015.
Po 2015 je razmerje državnega dolga na BDP padalo, vendar smo še zelo daleč od stanja pred 2008.
Letos bo verjetno zaradi "korone" (oz. nekompetentne vlade) spet narasel državni dolg, pa še BDP bo padel.

Mene bolj zanima komu je dolžna naša država po deležih. Mislim da največ ECB?

Sigurno seštevek točk 1 in 2, ne vem pa, kaj vse paše pod 3. Verjetno banke in hranilnice, vendar del v državni lasti verjetno spada k seštevku 1 in 2. Kolikor vidiš so se dolgovi pod 3 zelo zmanjšali v zadnjih letih.

Najbolje se je zadolžiti v isti valuti kot je tista v kateri prejemaš dohodke. Nekoč se je Bratuškova drago zadolževala v USD, ampak so za njo dolgove prestrukturirali v EUR, mislim, da pod Cerarjem.

[ninel]

27. maja 1894 se je rodil pisatelj in komunist Dashiell
Hammett, začetnik črnega vala v žanru kriminalk.



https://www.zvono.eu/na-danasnji-dan-ro ... EN2uQdojQ4

"Prvu priču objavio je 1922. i kao bivši operativac Pinkertona vrlo je realistično opisivao detektivski posao. No, istodobno je
iz prve ruke upoznao bijedu radničke Amerike i izbliza vidio podmukle metode kojima se pinketronovci služe dok, umjesto
ganjanja kriminalaca, za krupni kapital razbijaju štrajkove i podrivaju sindikate, te je postao zakleti komunist i od 1937. bio
član KP Amerike. Premda star i tuberkulozan, Hammett se kao zakleti antifašist prijavio za vojnu službu u Drugom svjetskom
ratu. Pedesetih je pak kao komunist svojevoljno otišao u zatvor, odbivši na makartističkom saslušanju »cinkati« bilo kojeg od
svojih stranačkih kolega."

[ninel]

Še toplo iz tiskarne...

[ninel]

Letos mineva 105 let od rojstva in 35 let od smrti velikega Orsona Wellsa. Kot 25-letni
mladenič je zaslovel z revolucionarnim Državljanom Kaneom, s katerim je premikal meje
v filmskem svetu. Leta 1961, ko je v Zagrebu snemal Kafkov Proces, se je spoprijateljil
s Titom, še bolj pa z Ojo Kodar, mlado jugoslovansko igralko, režiserko in kiparko, ki je
postala njegova muza in življenska sopotnica vse do smrti. Oja Kodar se je rodila leta
1941 v Zagrebu kot Olga Palinkaš, Oja jo je klicala sestra, umetniški priimek Kodar pa je
izbral sam Welles, ker se mu je zdela "kot darilo" z neba, v srbohrvaščini "ko dar". O svoji
karieri je nekoč dejal: »Začel sem na vrhu in si utrl pot do dna.«

[ninel]

28. junija 1948 je bila v Budimpešti objavljena resolucija Informbiroja,
ki je pomenila razhod s Stalinovo Sovjetsko zvezo. Sicer pa so zadnjega
stalinista iz slovenske partije izključili šele leta 1984. Janeza Janša.

[ninel]

Valerija Skrinjar – Valči je po protivladnih protestih 3. 7. 2020 pred Društvom slovenskih pisateljev prebrala pesem Menina
o preboju partizanov iz sovražnikovega obroča na Menini planini. Dogodek je potekal v sklopu literarnih večerov Svoboda je
glagol, s katermi Društvo slovenskih pisateljev podpira protestniško pobudo za demokratično družbo. Valerija Skrinjar – Valči
o nastanku pesmi o bitki na Menini planini: "Spomnili se bomo 13., 14. in 15. marca 1945, ko so se Šlandrova brigada, Zidanškova
brigada in del bataljona VDV prebili iz obroča, ki ga je postavila 14. SS divizija Galizien, 12.000 SS-ovcev. Napisala sem pesem
v spomin in čast borcem na iniciativo komandanta, ki nas je rešil iz obroča, Franca Severja – Frante."

Menina
Valerija Skrinjar - Valči

Tovariši vrli!
Danes sovragu v obraz bomo zrli.
Moč ni v številu, njo srce rodi.
SS se lasti Menine.
12 tisoč jih je.
Nas, niti petsto partizanov,
jim bomo razbili skomine!

Regljajo strojnice, rohnijo mitraljezi,
mine, bombe, granate,
boj, brez minute miru!
Zaman, horde SS-ovske,
partizani ne klonejo!

Streliva zmanjkuje.
V dva metra visokem snegu,
borci prezebli in lačni
Hej, brigade, hitite zapojo.
Pesem vliva novo moč.
Vsak se podvoji, vsak se potroji.
Sovražnik osupel, okamenel stoji.
Ne razume partizanskega ponosa.
Bolšči.

In ko tretja ledena noč
Menino planino objame,
s komandantom na čelu kolone
partizani razklenemo obroč.

Še grmijo topovi v temo:
Eins, zwei, drei, Feuer frei!
parajo noč sovražni ukazi,
ko čez cesto in trato,
čez rečico deročo v hrib
tiho, tiho kot sence dreves
z zadnjo močjo se podamo.

Mučene sile, kurir
in tovariši, padli v boju,
v mislih z nami gredo.
Šipka rešilni objem
in v Gabrju topel, topel sprejem
spremljata nas v svobodo.

O avtorici:
Valerija Skrinjar - Valči se je rodila leta 1928 v rudarski družini v Zagorju ob Savi. Pri 15 letih se je pridružila partizanom.
Bila je partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu Šlandrove in Zidanškove brigade. Doživela je pekel bojev
na Menini planini, kjer se je petsto partizanov prebilo iz obroča, v katerega ga je zajelo 12 tisoč borcev SS-ovske divizije
Galizien. Po vojni je delala kot novinarka in poročevalka po vsej Jugoslaviji, 40 let je živela v Sarajevu. Napisala je več
kot 30 knjig, več radijskih iger in veliko tudi prevajala.

[ninel]

Na današnji dan leta 1945 so Slovenke dobile volilno pravico!

[BuDi]

Na današnji dan leta 1945 so Slovenke dobile volilno pravico!

Če verjameš da se je svet začel s titovo Jugoslavijo.

Podobno kot s Prvo slovensko vlado (ki je bila ustanovljena 31. oktobra 1918 v Ljubljani in ne maja 1945 v Ajdovščini)

15. maja 1920 je bila v Kraljevini SHS uvedena splošna volilna pravico, tako so volili vsi, moški in ženske, ki so bili stari nad 21 let. S tem je bila v Sloveniji prvič uzakonjena splošna ženska volilna pravica. 28. novembra 1920 so na volitvah ženske tudi volile.

Srbski liberalci (Jugoslovanska demokratska stranka) so sicer že kmalu dosegli, da se splošna volilna pravica črta.

(da ne omenjamo da so "davkoplačevalke" lahko volile že 1848, vendar tisto pač ni bila splošna pravica ampak omejena na davkoplačevalce, kar pa gospodinje pač večinoma niso bile)

[horex2]

lejga muhca
ninel zavaja
ti ti ti lump

[ninel]

Na današnji dan 2. novembra 1944 sta v osvobojenem Beogradu po dveh tednih pogajanj
predsednik NKOJ maršal Josip Broz Tito in predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije dr. Ivan
Šubašić dosegla sporazum o oblikovanju enotne vlade Demokratične federativne Jugoslavije,
sestavljene iz članov NKOJ in članov begunske vlade. Vlada je imela status začasne jugo-
slovanske oblasti, za svoje delo pa je odgovarjala Avnoju. Določeno je bilo še, da se kralj
Peter ne sme vrniti v Jugoslavijo dokler ljudstvo o tem ne odloči, do tedaj pa ga predstavlja
tričlansko kraljevo namestništvo.

[ninel]

Predstavitev knjige Bitka na Sutjeski
Darko Pucelj
20.10.2020



V Knjižnici Mirana Jarca je ob sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote Novo mesto avtor Gregor Jazbec predstavil monografijo Bitka na Sutjeski. Mag. Gregor Jazbec, rojen leta 1972 v Trbovljah, gimnazijo končal leta 1991, študij psihologije leta 1996. Leta 2012 je prejel naslov magistra znanosti s področja upravljanja s kadri. Je predavatelj, pisec, filozof in urednik vojaškega zbornika.

V uvodu je gosta in prisotne pozdravil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto tov. Dušan Černe. Ob upoštevanju strogih omejitev števila prisotnih, si je predstavitev monografije Bitke na Sutjeski, lahko preko svetovnega spleta ogledala tudi širša zainteresirana javnost.

Po bitki na Neretvi januar – marec 1943, je sledila še bitka na Sutjeski maj – junij 1943. To sta bili bitki, v katerih je želel okupator uničiti Glavni štab in Narodno osvobodilno vojsko Jugoslavije. 127.000 okupatorskih vojakov je stisnilo v obroč 18.000 partizanov pod poveljstvom Josipa Broza – Tita. V bitki ja padlo 6.391 bork in borcev in med njimi so Nemci na ukaz Hitlerja pobili tudi več kot 2.000 neoboroženih ranjencev in zdravniškega osebja.

Verjetno se večina starejše populacije bitke na Sutjeski spomni po istoimenskem filmu, ki ga je leta 1973 zrežiral Stipe Delič. Lik Tita je v filmu odigral Richard Burton, ostale vloge pa številne eminentne osebnosti takratnega jugoslovanskega filma.

Po predstavitvi knjige sem avtorja prosil za pogovor, v katerem je o bitki na Sutjeski, ki jo je opisal v istoimeni knjigi, povedal:
»Ta bitka, včasih tako čislana in propagirana, je bila po razpadu Jugoslavije, vržena na smetišče zgodovine, skupaj še z marsikatero, če ne malodane vsemi ostalinami omenjene države. Je pa toliko večjo pozornost doživela, ko je Jugoslavija še obstajala. Vojaško zgodovinski inštitut JLA, če omenim samo eno pomembnejših raziskovalno – založniških inštitucij, je opravil megalomansko delo, s svojim zbiranjem vseh dokumentov in pričevanj in poskusi rekonstrukcije bitke. In pri tem ni bila edina.

Film takšne kvalitete ne dosega niti od blizu. Je dokaj ponesrečen, celo dokaj patetičen poskus ponazoritve junaštva Tita in brigad, ter trpljenja ranjencev – pri čemer je oboje resnično obstajalo, vendar so v svojem kričanju, s katerim so hoteli to ponazoriti, »zadušili« resničen potek, nauke in tragiko bitke. Filma ne priporočam nikomur, ki bi želel spoznati in razumeti bitko. Le okvirno in bežno se naslanja na dejstva. Film Neretva je objektivnosti in pripovednosti bližje.

Vsekakor jo vidim kot simbol, česa je zmožen človek oziroma skupina, ko se znajde v pošastnih pogojih. Težko bi našli bitko, ki se je vodila toliko časa in kjer je bilo tako malo možnosti za preživetje skupine, ki se jo je želelo uničiti. Titovi partizani so prikazali naravnost neverjetno sposobnost tovarištva in žrtvovanja, pa tudi trdoživosti, neuklonljivosti in agresivnosti do svojega nasprotnika. Tudi Lüters, poveljnik nemških sil, ki je želel uničiti Titovo skupino, je po koncu bitke v Berlin poslal zaključno poročilo, v katerem je zapisal dobesedno tole: »Potek bojev je pokazal, da so komunistične sile pod Titovim vodstvom odlično organizirane, spretno vodene, imajo presenetljivo visoko moralo, nasprotnikovo poveljevanje je bilo izjemno prožno in tudi v obrambi aktivno. Brez dvoma so komunisti nasprotnik, na katerega je treba resno računati, dorasla jim je zgolj enota, ki je opremljena in oborožena za gorsko bojevanje, dobro izurjena in pripravljena na največje telesne napore«.

Moje sporočilo je večplastno. Civilnim bralcem sporočam, da si ni nikoli več želeti takšne morije, kot je bila takrat, a da smo od nje, v smislu medsebojnih vojn, zgolj korak stran. Prikrita čaka za vsemi sovražnostmi, etnocentrizmi, verskimi delitvami, nacionalizmi, medsebojnimi obtoževanji in deljenji, ki pretresajo prostor bivše Jugoslavije. Zelo hitro se lahko spet ponovi zgodba druge vojne ali devetdesetih let. Na te bralce apeliram, naj ne zapadajo nizkim nagonom delitev, maščevalnosti in sovraštva. Prav tako poskušam pokazati, da so bile nekatere rešitve, sprejete v preteklosti, dobre in se jim ni treba posmehovati in metati v koš, še manj pa demonizirati.

Vojakom sporočam, da naj se na možen spopad dobro pripravijo. Enote na Sutjeski so pokazale veliko trdoživost, dobro vodenje, moralo, disciplino in kohezijo, tovarištvo in domoljubje. Nobene od teh lastnosti ni za zavreči, še več, so nujne za dobro delovanje in uspeh vojaških enot v boju tudi v sedanjem času. Poveljnikom pokažem, kaj se lahko iz bitke naučijo pri vodenju in izgradnji enot, takšnih, da bodo v boju sposobne zdržati velike napore. Poudarim, da ključ do bojne trdoživosti ni tehnika, temveč medsebojno spoštovanje in zaupanje, dobro vodenje, tovarištvo. Želim, da dojamejo, kako pomemben element pri bojni sposobnosti je morala in kako pomembni so pri njeni izgradnji - ali uničevanju. Brez zadržkov lahko bitko vidimo kot simbol moči človeškega duha, prevlado morale nad tonažo železja in ognja, nad materijo«.

Na vprašanje, ali je obiskal kraje, kjer je potekala bitka mi je povedal:
»Seveda sem jih obiskal. Tam sem bil desetkrat, vsakič po kakšen teden, dva in vsakič sem prehodil drug del poti. Ožje in širše območje Sutjeske sem prehodil bolj ali manj celo. Tako sem se lahko zelo dobro vživel v enote, ki so se spuščale iz Vučeva, napadale Borovno, Tjentište in Košur, se dvigale na Zelengoro, bile ujete na Milinkladah, se borile pri Ljubin Grobu in Košuti ter prebijale pri Balinovcu. Vse te kraje sem prehodil. Nemalokrat me je pral dež in hodil sem med 6 do 12 ur na dan, a je bilo vredno.

Spomin prebivalcev je zelo slab. Starejših še, mlajše generacije pa je posrkal vrtinec vojne v devetdesetih in stanje duha, ki je sledilo. Dovolj imajo svojih težav in izivov preživetja, da bi se ubadali še z to bitko. Jih razumem. Se pa Nacionalni park Sutjeska v zadnjih letih zelo trudi, da bi obudil še obstoječe simbole te bitke. Obnovil je gomilo pod grobnico partizanov, ki jo je pred leti odnesel plaz, postavil nove stopnice, ki vodijo do kostnice, zamenjal marmorne plošče okrog spomenika, le tega očistil in postavil muzej.

Drugi spomeniki, tako na Vučevu, kot na Zelengori, pa so v bolj klavrnem stanju. Še stojijo, a jih grize zob časa. Tiho se skrivajo med temnimi, skoraj neobljudenimi gozdovi«.

Besedam avtorja in sporočilo, ki ga v sebi nosi monografija Bitka na Sutjeski in kar je povedal v intervjuju, ni kaj dodati. Je jasno, izhaja iz zgodovinskih dejstev in izkušenj iz polpretekle zgodovine, je vsem nam v opozorilo in kot je povedal avtor, »da si ni nikoli več želeti takšne morije, kot je bila takrat, a da smo od nje, v smislu medsebojnih vojn, zgolj korak stran«.