Primož Trubar

Vse ostale teme, ki vam padejo na pamet.
No saj sam naslov pove vse.

Moderatorji: TomDarjangCortoTornadoMioke

Odgovori
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Primož Trubar

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Razstava je na Metelkovi v Etnografskem muzeju, mi pa objavimo edini slovenski strip v naslednjem Fanzinu!
Razstava je odlična-For slovenian people! Strip pa sta narisala in napisala zamejska slovenca. :roll: :yes:
Slika
Slika
Zadnjič spremenil risar_69, dne 11.03.2008 0:40:43, skupaj popravljeno 4 krat.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Slika
Legenda Slovenije!

Slika
Spomenik v Ljubljani

Slika
Priložnostni kovanec ob 500 letnici
Slika
Slika

Slika
Slika
Pa stari dobri 10 tolarski bankovec

Osnovna šola in vrtec Primož Trubar Velike Lašče
Slika
Zadnjič spremenil risar_69, dne 11.03.2008 22:09:34, skupaj popravljeno 15 krat.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Slika
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Slika

Slika
Polde Bibič kot Primož Trubar

[Prímož Trúbar], slovenski protestanski duhovnik, prenovitelj, pisatelj in prevajalec, * 9. junij 1508, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen, danes del Tübingena v Nemčiji.

Trubar se je rodil v Rašici (tudi Raščica, Račca ali Rastčica) pri Velikih Laščah tesarju in mlinarju Mihi, podložniku turjaških grofov, in materi Jeri. Prvi Trobar na Raščici se v urbarju zasledi leta 1482. Bil je mlinar. Priimek kaže, da je bil njegov praded kak »trobar«, morda graščinski trobec, »klicar«, ki se je preživljal s trobo ali trobljo (ime občinskega glasila). Ime Trubar, Truberus je utegnilo nastati v latinskih šolah.

Slika

Rojstni kraj Rašica je bil v Trubarjevem času najpomembnejše gospodarsko in prometno središče velikolaške dežele. Vas je štela trinajst kmetij in tri mline. Zaradi gostega prometa so imeli v vasi tudi mitnico. Oče Primoža Trubarja je bil tudi »cehmošter« (cehmojster - cerkveni starešina, ključar, ki v imenu srenje nadzoruje cerkveno premoženje), »mitničar«, ki je beležil dohodke turjaške mitnice, kar pomeni, da je moral znati pisati.

Slika
Trubarjeva domačija
Slika

Leta 1520 je oče Miha prosil Turjačane za dovoljenje, da se sme sin Primož šolati za duhovski stan. Dvanajst let mu je bilo, ko je šel z doma. Šolal se je eno leto na Reki, nato dve leti v Salzburgu; tam se je moral preživljati s cerkvenim petjem.
Slika
Več različic govori o razlogih za njegovo selitev iz Salzburga v Trst.
Slika
V Trstu se je znašel pri škofu Bonomu; pri njem je bil za osebnega služabnika, razen tega pa je pel kot član pevskega zbora v stolnici.

Slika

Ko je bil star devetnajst let, mu je Bonomo že dodelil župnijo Loko pri Zidanem mostu (v Loki per Radočaju - v Loki pri Radečah).
Slika
Trubar jo je kmalu izročil vikarju, sam pa odšel v bogoslovno službo na Dunaj, kjer je ostal dve leti. Leta 1530 ga je škof Bonomo posvetil za duhovnika in ga določil za vikarja v Laškem, kjer je pridigal v duhu Erazma Rotterdamskega in seznanjal ljudi z nauki, ki jih uče evangeliji.
Slika
Pred jezo faranov, ki so mu grozili, saj so jih njegove pridige v novem duhu vznemirjale, se je umaknil v Ljubljano, kjer je sprejel mesto stolnega pridigarja. V svojih pridigah je Trubar uporabljal svetopisemsko razlago švicarskih reformistov in zwinglijancev Bullingerja in Pellicana, zagovarjal je Lutrovo dogmo. Zaradi njegovih nazorov ga je deželni glavar leta 1540 pregnal in Trubar se je ponovno zatekel v Trst pod okrilje škofa Bonoma, ki mu je dal službo slovenskega pridigarja. Bonomo ga je vnemal za gesla in razmišljanja švicarskega reformatorja Kalvina. Bonomo je kmalu dosegel pri ljubljanskem škofu Kacijanarju, da je Trubarja imenoval za kanonika. V Ljubljano se je vrnil leta 1542.

Slika

Pod novim škofom Urbanom Tekstorjem, ki je bil vnet katolik, je Trubar dobil službo vikarja v Šentjerneju na Dolenjskem. Tam naj bi uredil gospodarstvo župnije, dejansko pa so pripravljali teren, da Trubarja zaprejo. To je pravočasno izvedel, se sprva skril, nato pa v letu 1548 pobegnil v Nürnberg v Nemčijo.

Slika

Na Nemškem je Trubar po posredovanju predikata Vida Dietricha dobil službo drugega pridigarja v Rothenburgu ob Tauberi in se kmalu oženil z Barbaro, hčerjo Matije Sitarja iz Kranja. To je bil čas, ko je Trubar začel snovati in uresničevati zamisli za razvoj slovenske književnosti. Prestopil je k augsburški veroizpovedi in bil pravi protestant. Začel je uresničevati zamisel pridobivanja Slovencev za novo vero s slovensko tiskano besedo. Da bi ustregel praktičnim potrebam, je sestavil najprej katekizem in abecednik. Za osnovo knjižnega jezika je vzel govor svojega rojstnega kraja Raščice (Rašice), torej osrednje slovensko narečje, za katerega je menil, da ga razumejo vsi Slovenci.

Slika

Trubar je dal obe knjižici v tisk tiskarju Morhartu v Tübingenu. Knjižici sta bili natisnjeni z gotskimi črkami in sta izšli v tisoč izvodih:

* Abecedarium z Brenzovim malim katekizmom pred koncem leta 1550
* Katekizem v prozi in pesmih s Flacijevo pridigo o veri prav tako leta 1551. Katekizem je izšel z nemškoslovenskim naslovom Catechismus in der windischen sprach.

Slika

»Anu kratku podvučene s katerim vsaki človek more v nebo priti«, 1550. Trubar se je podpisal na Sedmograškem kot »rodoljub ilirski« (Philopatridus Illiyricus), tiskar pa si je dal izmišljeno ime Jernej Škrjanec na Sedmograškem, da bi se izognil morebitnemu preganjanju.

Slika

Katekizem vsebuje nekatera pojasnilna poglavja iz protestantskih naukov, šest pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. S to knjižico je hotel Trubar učiti rojake protestantske vere in hkrati ustreči protestantskemu bogoslužju na Slovenskem. Z drugo knjižico, Abecedarijum, ki vsebuje osem listov, pa je hotel, da bi se rojaki iz nje naučili branja (Ane bukvice, iz tih se ti mladi inu preprosti Slovenci mogo lahko v kratkim času brati navučiti, 1550). Trubar je tako postal začetnik slovenske književnosti.

Slika

Kmalu po izidu prve knjige je Trubar dobil župnijo v Kemptenu ob tirolski meji. Zelo prav mu je prišla zveza s Petrom Pavlom Vergerijem, bivšim modruškim in koprskim škofom, ki je bil tedaj pri wurttemberškem vojvodi Krištofu kot svetovalec. Z Vergerijevo pomočjo je Trubar leta 1555 izdal v ponovni izdaji prvi slovenski knjigi Catechismus in Abecedarium, po Vergerijevem nasvetu v latinici, ter Ta Evangeli Svetiga Matevža in prevod Vergerijevega italijanskega dela Ena molitev tih kerščenikov (beguncev). Vergeriju, ki je hotel veljati za pisca teh knjig, je Trubar odpovedal zavezništvo in leta 1557 izdal tisoč strani obsegajočo knjigo Ta pervi deil tiga Noviga testamenta. Knjiga vsebuje prevode evangelijev in dejanj apostolov ter je opremljena z dolgim predgovorom o naukih Lutrove vere, s koledarjem (Ta slovenski koledar - prvi na Slovenskem) in Postilo, to je razlago nedeljskih in prazničnih evangelijev.

Slika

Kljub težavam z Vergerijem, ob zaščiti barona Ivana Ungnada, bivšega štajerskega glavarja, ki je zdaj bival v Urachu blizu Tübingena, je od vojvode Krištofa dosegel odobritev za izdajo knjige Ta drugi deil Tiga noviga testamenta in 1560 je izšlo Pavlovo pismo Rimljanom. Sledilo je povabilo Trubarju s strani deželnih stanov, da bi sprejel v Ljubljani mesto superintendanta (protestantskega dekana). Trubar je imel v tem času veliko dela, dobil je župnijo v Urachu in prevzel vodstvo biblijskega zavoda. Trubar je samostojno izdal Svetiga Pavla ta dva listi h tim Korintarjem inu ta h tim Galatarjem. Napisal pa je tudi nemško posvetilo za glagolski katekizem in izdal v nemščini Register, poročilo o svojih dotedanjih delih, da bi ovrgel očitke, da je zwinglijanec. To poročilo je prvo bibliografsko delo pri Slovencih.

SlikaSlika
Prva in tretja stran Katekizma

Junija 1561 se je odpravil v Ljubljano, kjer so ga veličastno in prisrčno sprejeli. Uredil je slovensko protestantsko cerkev in dosegel, da so po pomembnih krajih na Slovenskem nastavili pridigarje. Žal je kmalu prišel v spor s Klombnerjem, ker je hotel dati v tisk zbirko protestantskih cerkvenih pesmi dvomljive kakovosti.

Slika

Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani se je vrnil v Urach. Tam je Trubar neumorno delal naprej.

Slika

Med drugim je napisal več posvetil v glagolske in cirilske knjige (Prvi del novoga testamenta 1562 in Artikule 1562).

Naslednje leto, spet v juniju 1562, se je Trubar vrnil kot superintendent v Ljubljano. Močno je bil zaposlen, vendar je še nadalje pisal nemška posvetila za hrvatske knjige, ki so jih izdajali v Ugnadovem zavodu. Sestavil in izdal je Cerkveno ordningo (1564), to je cerkveni red za slovensko cerkev. S tem redom je posegel v pravice deželnega kneza, ki je dal knjigo zapleniti, Trubarja pa izgnati.

Slika

Po vrnitvi v Nemčijo je Trubar bival nekaj mesecev v Lauffenu ob Neckarju, nato se je za stalno naselil v Derendingenu, kjer je bil župnik do smrti. Trubar je tu izdal leta 1566 Ta celi psalter Davidov, nov Abecedarij in nemško slovenski Ta celi katehismus in druga dela.

Slika

Za kratek čas se je leta 1567 vnovič vrnil na Slovensko, da bi za nekega nemškega teologa od turških ujetnikov v Ljubljani in Ribnici kaj več poizvedel o koranu.

Po sedmih letih 1574 je dal v tisk tretjo izdajo pesmarice z naslovom Ta celi katehismus…inu pejsni. Leta 1577 je Trubar končal svoje življenjsko delo s prevodom Noviga testamenta puslednji dejl; pet let pozneje pa je v celoti ponovno izdal popravljen Ta celi novi testament. Zadnje njegovo delo je prevod Lutrove Hišne postile, ki jo je šele devet let po njegovi smrti izdal njegov mlajši sin Felicijan.

Slika

Trubar je umrl v starosti oseminsedemdeset let v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.

Dela

Primož Trubar je napisal 24 knjig, od tega 22 v slovenščini in 2 v nemščini.

1. 1550: Catechismus, z dodatkom pesmi, v gotici (ponovno 1555 v latinici)
2. 1550: Abecedarium, v gotici (ponovno 1555 v latinici ter 1566)
3. 1555: Ta evangeli sv. Matevža
4. 1555: Ena molitov tih krščenikov, kir so zavolo te prave vere v jezusa Kristusa pregnani
5. 1557: Ta prvi dejl tiga noviga testamenta
6. 1557: Ta slovenski koledar (ponovno 1582)
7. 1558: En regišter... Ena kratka postila
8. 1560: Ta drugi dejl tiga noviga testamenta
9. 1561: Sv. Pavla ta dva listi
10. 1562: Artikuli oli dejli te prave stare vere krščanske
11. 1564: Cerkovna ordninga
12. 1566: Ta celi psalter Davidov
13. 1567: Ta celi katehismus (ponovno 1574)
14. 1567: Sv. Pavla listuvi
15. 1567: Ena duhovska pesem
16. 1567: Eni psalmi (ponovno 1974)
17. 1575: Tri duhovske pejsni
18. 1577: Noviga testamenta pusledni dejl
19. 1579: Ta prvi psalm ž nega trijemi izlagami
20. 1582: Ta celi nov testament
21. 1595: Hišna postila, posmrtno izdal sin
22. ?
23. 1. knjiga v nemščini
24. 2. kjnjiga v nemščini

Napisal je še 10 predgovorov v nemščini h knjigam tujih avtorjev.

Slika
Poleg Trubarja so bili glavni slovenski protestantski pisci še Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in Adam Bohorič. Dalmatin je prevedel celotno Biblijo (1584), Bohorič je istega leta izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice, Krelj pa je izdal Otroško biblijo in izpopolnil slovenski knjižni jezik ter rabo pisave.

Slika
Primož Trubar
Primus Truber,
Ena Dolga Predguvor (1557)
MI LVBI SLOVENCI INV BRATIE, Onu ie guishnu inu ri∫nizhnu timu taku, koker ty praui Vuzheniki, Pridigary, inu v∫i ∫a∫topni Kerszheniki ∫dai pou∫od pi∫sheio inu gouore. De ner ta vegshi Nauuk, ner ta bulshi Kunsht, ner tanuznishi Modro∫t inu tu I∫uelizhane eniga v∫akiga kerszhenika, Vletim ∫amim Articulu, oli shtuku tenashe ∫tare praue kerszhanske vere stoy, Kir ∫e latinski imenuie,Iustificatio hominis coram Deo. De ta zhlouik vei inu prou ∫a∫topi, koku, ∫zhim, sku∫i kai enGreshni zhlouik more ∫pet brumen inu Prauizhin ratati pred Bugom. Tu ie tulikain rekozh, De tazhlouik prou ∫na inu ∫a∫topi, koku inu keion ima tu Odpuszhane v∫eh Grehou, to Gnado, Milost Boshyo inu tavezhi leben iskati inu naiti. Sakai kateri zhlouik leta Articuli, ∫a zhes uolo on bode odBuga ∫a Prauizhniga dershan, vei inu prou ∫a∫topi, ta i∫ti ima ta praui kluzh htimu S. Pi∫mu,on ∫a∫topi prou te Euangelie, u∫e tu kar ie Ie∫us pridigal,kar ∫o ty Preroki inu Iogri pi∫∫ali inu vuzhili.On ima ta praui nebeski Shaz, tu prauu ∫posnane tiga BoshygaSynu Ie∫u∫a Chri∫tu∫a, ∫a zhes uolo ie on doli isnebes knom na ta ∫ueit prishal, ∫akai ie on na ∫e v∫el tu zhloue∫tuu, ∫akai iepridigal, zaihne delal, inu pu∫til ∫e taku britku Martrati inu vmoriti. On tudi vei ∫zhim inu koku ty Iudie ∫e mogo te Chri∫tu∫eue Prauice, Suetu∫ti, v∫iga nega diane inu [S.2] ∫aslushene ∫turiti dileshni inu na ∫e perprauiti. Letiga Articulapraui ∫a∫top, obe∫∫eli inu potroshtav∫a shalo∫tna ∫erza, v∫epre∫trashene vi∫ti, kir ∫e boie tiga Boshyga ∫erda inu tiga Pekla,de ob∫toye v∫eh shlaht nadlugah inu de v∫eteshke iskushnaue te noterne inu te vunane premogo, inu nee obder∫he de na ∫merti leshozh ne zagaio na Milo∫ti inu pomuzhi Boshy. LetaArticul ∫am ∫turi, de kar ty verni molio inupro∫sio Boga, tiga ∫o oni vslishani. On ∫am ∫turi, de tih vernih dobra della Almoshne, po∫ti, cerkouni hodi,nih Boshye slushbe, nih ∫tan inu poshtenu rounane, dopado inu∫o pryetna Bogu. In ∫umma, kratku gouorezh, Katerizhlouik leta ∫ami Articul oli shtuk te nashe praue kerszhanske vere prou ∫nainu ∫a∫topi, Ta i∫ti vei inu more is enigavelikiga Greshnika en nebeski ∫uetnik, is Hudiga Brumen, iseniga Boshyga ∫ouurashnika, en Boshy Periatel ratati, On ∫na inu more priti iste Hudizheue obla∫ti vto Boshyo Milo∫t, inu ∫topiti is Pekla vta ∫ueta nebe∫∫a. Spetna∫ai, kateri zhlouik letiga Articula prou ne ∫a∫topi,tar ∫i on bodi vuzhen, Moder inu brumen pred ludmi, taku on ne∫a∫topi prou obeniga drugiga kerszhanskiga Articula,ne vei kai ie Ie∫us nom dobriga shnega Martro ∫turil, ne vei kai ∫o tyS. Sacramenti, ∫a zhes uolo ∫o po∫tauleni,ne ∫na ∫e sbugom ∫prauiti, ievnemilo∫ti Boshy, on nema obeniga odpuska od Buga. On ie ∫o v∫em nega dianem inu rounanem, ∫o v∫emi negadobrimi delli inu Sboshymi slushbami poduershen timu Hudizhu. Inu aku onhprauimu ∫a∫topu letiga Articula dotle ie vtim shiuotu ne pride, inu po nim ne veruie,taku on hpuslednimu na tei ∫merti inu vdrugih teshkih nadlugahmora zagati na milo∫ti inu na v∫ei pomuzhi Boshy, inu bode vekoma ferdamnan. Pred tako slo ne∫a∫topno∫tio inu Neuero obari nas inu v∫akiga zhloueka Ozha nebeski ∫a volo ∫uiga SynuIe∫u∫a Cri∫tu∫a Go∫pudi inu Odreshenika nashiga Amen. [S.3] Inu kadar na letim Articulu, de veimo koku, sku∫i kai ∫e moremo Sbugom ∫prauiti, pred nim brumni po∫tati, taku veliku, ia u∫e nashe i∫uelizhane le∫shi. Inu kadar od tigau∫i Preroki, Iogri, ∫u∫eb S. Paul vnegaly∫teh ner vezh gouore inu pi∫sheio, Inu kadarv∫i ∫uei∫ti ∫a∫topni vuzheniki uele inu opominaio, de ∫e leta Articul pou∫od v∫eh shlaht ie∫ikih prou ∫a∫topnu po vuki inu pi∫mu tih Prerokou inu iogrou pridiguie inu vuzhi. Inu kadar ta Sludi ieletimu Artikulu ner vezh ∫ouurash, te boge prepro∫teludi sku∫i te falsh Hynauske Vuzhenike inu Pridigarie od letiga Articula na druge kriue Vere inu Malikoue slushbe ∫epelaua, deoni nekar le per ∫amim Cri∫tu∫u sku∫i to Vero, temuzh drugdi per lizhkakih norskih, od ludi inu od ∫tarih bab ∫mishlenih inu gori perpraulenih Boshyh slushbah, na Gorah, Vdoleh inuVgosdeh, tih odpuskou, te Gnade inu Milo∫ti Boshye iszheio. Saletih shtyrih rizhi inu Vrshahou uolo, ∫em ie∫t vletei drugi dolgi Slouenski Predguuori tiga Nouiga Te∫tamentaod tiga zhe∫tu imenouaniga Articula ner vezh gouuril, Inu ∫em sboshyo pomozhio tai∫ti ∫takimi ∫a∫topnimi be∫∫edami, perpuuidami, Exempli inu Perglihami, is S. Pi∫ma inu is tih Starih inu Nouih prauih Vuzhenikou taku islushil, de env∫aki dobri prepro∫ti zhlouik, kir is ∫erza popraui Veri inu ce∫ti vnebe∫∫a vprasha, aku on bode leto Predguuorzhe∫tu inu sfli∫∫om prebral, more leta Articul,koku Vmilo∫t Boshyo pridemo, Prauizhni pred nim ratamo, inu tedruge Articule v∫e, kir slishio knashi Veri, htimu Isuelizhanu nashih Dush inu ∫a∫topu v∫iga S. Pi∫ma, lahku ∫e nauuzhiti inu ∫a∫topiti. Ie∫t∫em vletoPredguuor inu potle vto kratko Po∫tillo, inu poprei vta dnaCatechi∫ma vte te potrebne inu nuzne Nauuke, inu Troshtepo∫tauil, katere ∫em per vas vtim Slouenskim ie∫iku Sedemnai∫t leit poredu inu potle vtim Nemshkim Ie∫iku de∫∫et leit per Vuzhenih ludeh pridigal. [S. 4] Inu ie∫t∫a uolo, de vteim lashei inu bule ∫a∫topite inu ∫amerkate, kai ∫e vti dolgi Slouenski Predguuori praui inu vuzhi, en Regishter ∫a leto peruo kratko Prefguuoro po∫tauil. Vtim vi imate to∫ummo v∫eh Nauukou inu Troshtou, kir ∫ovti Predguuori ∫api∫∫ani, inu kei imate vi te i∫te iskati inu naiti.Ie∫t sem tudi ∫a uolo tih prepro∫tih vtiPredguuori inu potle vtih Euangeli∫tih, per v∫akimCapitulu inu Paragrafu i∫uuna na krayu to ∫ummo tiga Capitula inu Paragrapha, kai∫e vnim vuzhi, ∫api∫∫al.

Natu ie∫t vupam Bogu, leta nasha dolga Predguuor,rauen tiga Tolmazhene tih Euangeli∫tou inu te mahine Po∫tille, vom bode nuzna inu dopalla. Inu per tim vas v∫ehvtim Boshym Imenu ∫uei∫tu pro∫sim inu opominam, De vi nerpoprei vi∫∫oku ∫ahualite Go∫pudi Boga, ∫aleto dobruto inu ∫a ta uelik dar Boshy, kir ∫e taku∫dai prou tar ∫astopnu ta praua ∫tara Vera vuzhi, inu kir ∫e tanash Iesik tudi pishe inu druka. Inu gledaite, de vi tak Dar Boshy hualesnugori v∫amete inu nuzate prou, Bogu na zha∫t inuhdobrimu ua∫him dusho∫ de sku∫i tak vuk inu pi∫mu, pridete htimu prauimu∫posnanu tiga prauiga ∫tanu Boshyga, inu te nega∫uete dobre Vole, kir on ima pruti v∫em lude∫∫a uolo Ie∫u∫a Cri∫tu∫a, vkaterim stoy ta vezhni leben.Inu ie li vletim ∫adashnim oli vtim peruim nashim pi∫mu inu Tolmazhenu, zha∫i kai temnu inu ne∫a∫topnu, oli kai preuezh oli premalu gouorienu tar pi∫∫anu, tuvi na bulshe i∫loshite, Inu pro∫site Go∫pudi Boga ∫a me, de on, ∫a uolo te zhe∫ti inu huale ∫uiga ∫uetiga Imena, inu nuza tar goriiemlena te nega boge SlouenskeCerque, meni naprei htakimu teshkimu nuznimu dellu inu pi∫∫anu vegsho Gnado inu pomuzh da inu po∫∫odi. Inu pertim ie∫t vas isrozhim inu porozhim timu prauimu shiuimu inu vezhnimu Bogu, Ozhu,Synu inu S. Duhu, Katerimu bodi v∫a zha*st inu huala ∫dai inu vekoma, [S. 5] Amen. Inu letu ie pi∫∫anu inudrukanu vtim Mei∫tu Tubingi na S. Primosha inu Feliciana dan, Vtim leitu po Cri∫tu∫euim Roy∫tuu, Taushent Pet ∫tu∫edem inu Petde∫∫et Leit. Vash Slushabnik inuPa∫tyr Primosh Truber Crainez.1 [S. 6]
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Danes sem v kiosku kupil knjigo, Primož Trubar, avtorja Jožeta Javorška, ki jo je posvetil 500.obletnici rojstva Trubarja.
In to za pičlih 1,50eu

Prvič jo je objavil v zbirki Znameniti Slovenci leta 1977. Ob 400. obletnici Trubarjeve smrti leta 1986 je izšla druga, dopolnjena izdaja.
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar sedaj to izdajo v spremenjeni podobi pošilja med Slovence v počastitev 500. obletnice rojstva enega največjih slovenskih mož v želji, da končno dobi v slovenski kulturi in zgodovini mesto, ki mu gre.(prepisano z zadnje strani knjige)

http://etrafika.delo.si/izdelek/353/image/1679/title/

-------

Po cajtngih sem izvedel, da se prodaja po kioskih še do13.6.08, drugače se bo pa še dalo dobiti.



.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

:?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?:
Ali morda kdo ve kje bi lahko dobil ali originale ali kopije
nadaljevanke o Primožu Trubarju-Polde Bibič,
pa tudi o Francetu Prešernu-Pavle Ravnohrib??
Ali mogoče kdo ima za presneti?
:?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?: :?:
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Hojla, nima nihče? Vseeno hvala vsem, ki ste prebrali. :D
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Re: Primož Trubar

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastjan Krelj bi se danes sramovali "naravnega prava", ter še marsikaj drugega.
Mirne praznike Vam vsem želim. :yes:
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Odgovori