Nezadovoljni v raju?

Vse ostale teme, ki vam padejo na pamet.
No saj sam naslov pove vse.

Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke

gregorbikupil
Posts: 1412
Joined: 23.11.2006 15:52:08

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby gregorbikupil » 17.01.2013 9:53:40

http://www.mladina.si/119590/pozivate-n ... -kdo-zeli/

Foto © Tomi Lombar/Delo
V nedeljo, 13. januarja, se je na osrednji slovesnosti ob 71. obletnici dražgoške bitke zbralo več kot osem tisoč ljudi. Množico je nagovoril zgodovinar prof. dr. Božo Repe, ki je v svojem govoru potegnil vzporednice med narodnoosvobodilnim bojem in aktualnimi ljudskimi protesti ter kritično ovrednotil trenutno politično elito. Govor dr. Boža Repeta, ki je požel veliko pozornosti, objavljamo v celoti.

Spoštovane Dražgošanke in Dražgošani, spoštovane borke in borci, spoštovani gorenjski rojaki, spoštovani organizacijski odbor, spoštovane udeleženke in udeleženci pohodov, spoštovani politiki, spoštovani zbrani!

S tega mesta so govorili mnogi pomembni ljudje, večinoma politiki. Sporočila, poslana od tukaj, so imela težo in so doživela odmev v javnosti. Zahvaljujem se organizacijskemu odboru, da se je tokrat odločil za kritičnega intelektualca. Kdor koli bi že bil. Z izborom so organizatorji pokazali, da razumejo duh časa in razmere, v katerih smo. Navsezadnje tudi to, da je politika, kakršno doživljamo in kakršna nam vlada, del problema, in ne del rešitve. Rešitve, kot mnogokrat v zgodovini, nastajajo drugje. Po dolgoletnem mrtvilu se v slovenski družbi sprošča ustvarjalnost in veseli me, da sporočilo o tem prihaja tudi iz začetnega jedra slovenskega partizanstva.

Ko je Milan Kučan s tega mesta leta 1987 kritiziral nedotakljivo Jugoslovansko ljudsko armado in v bran vzel mladince, ki so zahtevali civilno služenje vojaškega roka, je v odgovoru na vojaške kritike odgovoril, da tako stališče brani z znanim Voltairjevim stavkom: »Ne strinjam se s tvojim prepričanjem, toda pripravljen sem dati življenje, da ga lahko izpoveš!« Zdaj naj bi znova obstajala le ena resnica, napisana v enem štabu. In tudi zdaj nam z grožnjami, zmerljivkami, kontrolo medijev,

odpuščanjem novinarjev in na druge načine skušajo preprečiti izpovedovanje svojega prepričanja. A tega ni mogoče. Pravo sporočilo pride do ljudi. In od ljudi. Hitreje kot je prišlo kadar koli v zgodovini.

Kaj so sporočila, ki jih razbiramo v teh težkih časih?

Zgodovinsko sporočilo Dražgoš je pretresljivo, a jasno. Zasluži si globoko spoštovanje. Je neizmerno tragično zaradi zločinov, poboja nedolžnih civilnih oseb, razselitve preživelih, požgane vasi. In je neizmerno junaško, saj se je zgodil upor – na videz brezupen – v tedaj popolnoma pokorjeni Evropi. Kdor vsaj malo pozna zgodovino odporniških gibanj v nacistični Evropi, ki so večinoma nastala mnogo pozneje kot v Jugoslaviji in v Sloveniji, bo pritrdil, da je bilo to eno najzgodnejših in najodmevnejših odporniških dejanj. Dražgoška bitka je bila le vrh gorenjske množične vstaje, ki zanimanje med zgodovinarji spodbuja še zdaj. V nedavni knjigi Poljanska vstaja jo je na novo popisal zgodovinar mlajše generacije, dr. Martin Premk. Zato se bom sam vzdržal opisa veličastnega dogajanja. Naj omenim le oceno dr. Toneta Ferenca, da je bila poljanska vstaja v hudi zimi 1941-1942 največji vojaški dogodek v evropskem odporniškem gibanju na interesnem območju nemškega rajha. In do primorske vseljudske jeseni 1943 tudi edina množična vstaja na Slovenskem.

Pripadam generaciji otrok, ki je zrasla ob radijskih oddajah Še pomnite, tovariši in se od zgodnjih otroških let udeleževala partizanskih proslav. Za našo generacijo »iz petdeset i neke«, je Đorđe Balašević v pesmi Računajte na nas pel, da se nam po žilah pretaka kri partizanov. Takrat se tega morda nismo zavedali. Takrat so nam pomenile proslave del nekega preživelega rituala. Znova smo se pomena, vsebine in sporočil zavedli pozneje. Še posebej v današnjih časih. Tudi sam na kurirčka, ki mi ga je kot otroku narisal slikar poljanskega upora Ive Šubic, zdaj gledam drugače. Organizacijskemu odboru pohodov in prireditev Po stezah partizanske Jelovice se moramo zahvaliti, da je znal spominu na zgodovinski upor vdihniti vsebino in pritegniti mlade generacije Dražgošanov in okoličanov, pa tudi številne druge Slovence in slovenske državljane. »Sleherni dogodek v zgodovini je sam po sebi popolnoma nevtralno dejstvo, ki za nas nima nikakršnega pomena, če mu ga sami ne določimo, s svojim odnosom do njega. Ta odnos pa je njegovo vključevanje v sedanjost kot del odgovora, ki ga moramo izoblikovati na izzive sedanjega časa«. To je s tega mesta rekel dr. France Bučar leta 1992.

Spoštovani!

Dražgoše niso več le ime kraja dogodkov pred tolikimi leti, ki se jih zvesto spominjamo. Ime Dražgoš prerašča v prispodobo našega vztrajanja na slovenskih tleh. To ime je znamenje pripravljenosti slovenskih ljudi na odpor in upor, na punt in na vstajo.

Naj danes, ko v tej pripravljenosti in v tej pravici nekateri vidijo absurdno težnjo, da želimo zapustiti Evropo in se vrniti v nekakšno neobstoječo Jugoslavijo, citiram dr. Matjaža Kmecla iz leta 1997: »Tu se je v najhujših trenutkih, ko je bilo za tako imenovano Evropo treba zastaviti življenja, gradila Evropa.«

Res je, »razdeljeni smo na dve polovici, od katerih ena drugo izničuje, demonizira in onemogoča v sleherni pozitivni akciji. Pravimo, da je to logika demokracije«, če še zadnjič citiram katerega od svojih predgovornikov, tokrat pesnika, Cirila Zlobca iz leta 1999. Pa je to nujno in neizogibno?

Ni, če v ospredje postavimo svobodo, bratstvo, to je solidarnost in enakost, temeljne postulate francoske revolucije, na katerih je bila utemeljena moderna evropska družba. A ta gesla so zdaj potlačena in zaničevana. Dr. Aleksander Doplihar iz ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki je stiskam ljudi bližje kot kdor koli, je nedavno izjavil: »Mali človek ne pomeni ničesar. Nima nobenih pravic, je popolnoma potisnjen ob rob, nima nobene zaščite, ne na sodišču in ne v državi.«

Nikoli si nismo predstavljali, da bo generaciji naših otrok slabše, kot je bilo nam. Da bo kateri koli otrok lačen v šoli. Da bodo naši starši, ki so izborili svobodo in z lastnim delom zgradili moderno in solidarno Slovenijo, na stara leta stiskali in se odrekali socialnim podporam, da bi kako nepremičnino zapustili otrokom. Generacije svojih otrok nismo pripravili na brezobzirni neoliberalistični kapitalizem, niti ga nismo znali preprečiti. To je naša slaba vest. Ni pa naša odgovornost. In ni naša krivda. Krivi so pohlepneži in politiki, ki so obljubljali slovensko Švico in namesto odgovornih državljanov ustvarjali potrošnike. Zdaj mnogo ljudi še to ne more biti več.

Spoštovani! Ljudi, ki so se bojevali po teh hribih in široko po slovenskem ozemlju, so označevali za bandite. Današnje upornike, ki želijo pravično družbo, označujejo za zombije. Ljudje, ki take sodbe izrekajo, so namerno žaljivi. V resnici pa jih je strah. Banditi so postali osvobodilna in zmagovita vojska, ki je Slovencem priborila državo. Zombiji bodo ukradeno državo priborili nazaj.

V Sloveniji niso vse inštitucije last vseh, tudi ne delajo v dobro vseh. Slovenska vojska je vojska vseh, vojaki in njihove družine delijo z nami tudi breme krize. Politiki in poveljniki, ki jo vodijo, pa niso od vseh. Politiki in poveljniki, ki zaničujejo legendarnega partizanskega komandanta, ki ga želijo izbrisati iz vojaške tradicije, čeprav vemo, da je bilo partizanstvo edina osvobodilna in zavezniška armada, politiki, ki vojsko podrejajo eni politični opciji, ki vojake silijo, da predsednika vlade sprejemajo kot kakšnega latinskoameriškega generalisima ali jim vsiljujejo katoliško ideologijo, niso politiki in poveljniki vseh. Imeli smo verske vojske in vojne. Vemo, kaj so povzročile. Tudi ne morejo biti kar vse vojske, v katerih so Slovenci v zgodovini služili, izenačene. Uravnotežene, kot se moderno reče. In poceni manipulacija je zamenjevanje partizanskih junakov iz druge svetovne vojne z junaki vojne za samostojno Slovenijo iz leta 1991. Eni in drugi so naši. Eni in drugi so se bojevali za svobodo in za slovensko državo. In za socialno pravično družbo. Ne za družbo ozkih cerkvenih in političnih elit na eni strani in revnega ljudstva na drugi strani, ki se je k nam iz tridesetih let 20. stoletja vrnila kot nočna môra. Eni in drugi so bili na strani ljudstva. Zato tudi vidimo veterane na demonstracijah proti političnim elitam in za pravičnejšo Slovenijo. Niso se bojevali za državo kot lupino brez vsebine, ki se na simbolni ravni izkazuje s praznimi rituali za peščico politikov, varno zavarovanih v Cankarjevem domu. V domu, ki je leta 1987 sprejel stavkajoče delavce iz Litostroja. V domu, iz katerega je leta 1989 prišlo sporočilo vseh političnih opcij Slobodanu Miloševiću, da svoje državnosti ne damo. »Z jeklom in policijskimi specialci obdati osrednjo slovensko hišo je nekulturno,« je tako ravnanje označil direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik. Prišel bo čas, ko bo to spet dom kulturnikov. Tistih, ki zdaj na ulicah in v mrazu dokazujejo, kje je vitalnost slovenske kulture. Kulture, zaradi katere smo preživeli. Kot narod in kot posamezniki. In Cankarjev dom bo spet dom, v katerem nastajajo zamisli o naši prihodnosti.

Odtujene politične elite od nas pričakujejo, da bomo vsaka štiri leta šli na volitve, potem pa molčali in mirno prenašali njihova kupčkanja, malverzacije, sprenevedanja, izigravanja volilnih rezultatov. Pa osebno bogatenje temelječe na internih informacijah po vzoru certifikacijske privatizacije devetdesetih let, s katero s katero smo bili izigrani. Mirno naj bi kot nekaj normalnega sprejeli nepotistično zaposlovanje sorodnikov in delitve poslov za državni denar po najprimitivnejših balkanskih plemenskih navadah. Saj vsega tega še skrivajo ne več! Vse se ustavi pri kazanju s prstom na nasprotno opcijo, češ, saj oni počnejo enako.

Slovenska vladajoča politika želi zgraditi t.i. drugo republiko. Mimo ustave, s permanentnimi izrednimi razmerami v državnem zboru in državi, z izrednimi zakonodajnimi postopki, s pravnimi malverzacijami in tudi zlorabami, kot je nekaznovano goljufanje z referendumskimi podpisi. Z umetnimi delitvami na javni in t.i. realni sektor. Z ustrahovanjem in podrejanjem učiteljev in uradnikov. V Sloveniji doživljamo konservativno revolucijo, ki se izvaja pod krinko ekonomske krize in varčevalnih ukrepov. Enovitost oblasti je eden od njenih glavnih ciljev. Žal pri tem sodelujejo tudi pravniki, ki so na oblasti. Pri podrejanju izvršni veji oblasti sodeluje ustavno sodišče. Tudi novoizvoljeni predsednik države že kot kandidat ni videl alternative sedanji oblasti. Demokracija brez alternative?

Spoštovani gospod predsednik republike Slovenije! Trije predsedniki: Milan Kučan, dr. Janez Drnovšek in dr. Danilo Türk so zmogli ohraniti neodvisnost predsedniške funkcije. In se opredeljevati v kritičnih trenutkih. To se pričakuje tudi od vas. Vaša skrb niso nekakšni vlaki iz že opuščenega programa. Niti ne bonitetne ocene. In še najmanj sedanja vlada, ki je vlada elit. Če že, bi se morali truditi za najboljšo vlado, ki jo Slovenija v teh časih lahko sestavi. A vaša prva skrb so ljudje. In naj dodam: ne piarovska, medijska skrb, ampak sistemska. Pozivate nas, naj bomo povezani. Smo. Morda celo bolj, kot si kdo želi. Smo in bomo tudi solidarni. A ob državi, ne namesto nje.

Slovenska vladajoča politika in večina političnega razreda sta v svoji samozadostnosti spregledala, da ne nastaja samo njihova druga republika, ampak tudi nova, drugačna Slovenija. Država v državi, tako kot je med drugo svetovno vojno. Nobene zarote ni v tem nastajanju, nobenih skrivnih štabov, nobenih stricev, nobenih senc in ozadij, kot skušajo podtikati politiki in z njimi povezani razumniki z mentaliteto iz preživelih narodnjaških časov. In, seveda, cerkveni ideologi, ki k svojemu poklicu cinično dodajajo besedo »moralni«, čeprav sejejo žalitve in nestrpnost.

Znotraj Slovenije nastaja nova družba nasproti etablirani politiki, ki se pred ljudstvom skriva za ograjami in kordoni policistov. Policistov, ki so del ljudstva in na strani ljudstva. Tako kot je nastajala v osemdesetih. Tudi tedaj so bili policisti na strani ljudstva. A se politiki niso skrivali, niso si delali skrivnih izhodov za beg is pisarn. Nova podoba Slovenije, nasprotna drugi republiki, nastaja javno, nastaja v socialnih omrežjih, nastaja na ulici. Izhod je negotov, idej je mnogo. Razvija se množično ljudsko gibanje, ki lahko vpliva na spremembo in izboljšanje razmer, lahko odpravi ali vsaj omili strankokracijo in omeji moč strank, lahko vzpostavi nove standarde v politiki. Z množičnim pritiskom lahko doseže tudi predčasne volitve. Sedanje gibanje lahko v ospredje pripelje novo generacijo, doseže soupravljanje ljudi v gospodarstvu in njihovo večjo neposredno vlogo v politiki, pomaga narediti Slovenijo prijaznejšo in bolj povezano. Nič se ne bo zgodilo čez noč. Proces bo dolg. Čeprav tega morda nismo dovolj zaznali, se je začel že na prejšnjih volitvah, ki so v politiko sicer naplavile marsikaj v najslabši maniri obstoječih elit. A odšlo je nekaj strank in prišlo kar nekaj novih, poštenih, delovnih in inteligentnih poslank in poslancev, ki politiko v resnici razumejo kot delo v dobro ljudi. Ne zavrnimo vsega v celoti in kar povprek.

Prevečkrat v zgodovini se je zgodilo, da so skupaj z umazano vodo zavrgli tudi dete. Potrebna bo pretanjena presoja, komu izraziti zaupanje. In vzpostavitev takih mehanizmov, ki nam bodo to omogočili. Potrebna bodo zavezništva civilne družbe in tistega dela politike, ki v resnici želi pravično in socialno Slovenijo. Zavezništva, temelječa na skupnih vrednotah in zaupanju, ne pa strankarskem kupčkanju. Res smo del globaliziranega sveta, a to ne pomeni, da nam lahko s pomočjo servilnih domačih politikov vsilijo recepte velikih držav in multinacionalk. Imamo tradicijo krščanskega socializma, krekovstva. In imamo izkušnjo samoupravnega socializma. Prevladujoča politična misel v slovenski sodobni zgodovini nikoli ni bila velikoliberalna, temelječa na tenkem sloju bogatašev na eni strani in revnih množicah na drugi. Čeprav smo take razmere imeli. Zaradi njih sto tisoči Slovencev in njihovih potomcev živijo po vseh kontinentih sveta. Zaradi njih je prišlo do revolucije. Zdaj so razmere spet take. Državljanov Slovenije je za eno predmestje večjega mesta. Pri današnjih tehnologijah bi s socialnimi in ekološkimi programi, s socialnim podjetništvom in na druge načine lahko poskrbeli za prihodnost prav vsakega prebivalca. Ne dopustimo novih eksodusov, političnih in ekonomskih. Zlasti pa ne dopustimo, da našo skupno prihodnost spet omadežujeta sovraštvo in kri. Naredimo to državo tàko, da se bodo ljudje vanjo priseljevali, in ne iz nje izseljevali. Naredimo to dostojanstveno.

Hvala.
TECI PETRA!!!!!!

User avatar
Poli 78
STRIPOHOLIK
Posts: 6307
Joined: 23.10.2007 12:52:48
Location: Ljubljana

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby Poli 78 » 13.02.2013 22:36:17

Anything is possible
Be the Change You Want to See

User avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Posts: 9545
Joined: 14.04.2007 16:39:52
Location: Ljubljana

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby risar_69 » 14.02.2013 1:23:33



:wallbash: :cry_lol: only in Slovenia
poslušaj direktorja-česa le? :) pod 00:40 crkneš od smeha, kaj ljudje vse plačujemo
pričakujemo le, da nam zaračunajo še hojo v rikverc :cry_lol:
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!

User avatar
Poli 78
STRIPOHOLIK
Posts: 6307
Joined: 23.10.2007 12:52:48
Location: Ljubljana

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby Poli 78 » 22.02.2013 11:33:53

Nacionalni interes... ali pohlep!?

Image
Anything is possible
Be the Change You Want to See

User avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Posts: 6199
Joined: 26.02.2009 21:26:50
Location: zagorje ob savi

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby tilitili » 22.02.2013 13:22:30

IREENAAAAA! Ke mamo najbliži Hofer? pidomatano....
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.

User avatar
Poli 78
STRIPOHOLIK
Posts: 6307
Joined: 23.10.2007 12:52:48
Location: Ljubljana

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby Poli 78 » 22.02.2013 13:57:37

Eden je v Trbovljah. :wink:

Res se da tam dobit ogromno stvari povsem primerljive kakovosti ali celo boljše kot v Mercatorju/Sparu, za pol manj denarja. Evo, ravno grickam njihove "M&M" - Peanuts (proizvajalec nek van Netten iz Nemčije), full dobri in ornk cnej. Pa Domačica piškoti, Barcafe, ipd.
Anything is possible
Be the Change You Want to See

User avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Posts: 6199
Joined: 26.02.2009 21:26:50
Location: zagorje ob savi

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby tilitili » 22.02.2013 15:02:14

a maš kk seznam, kje se kaj cnej kupuje - anybody?
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.

User avatar
wer
Posts: 1775
Joined: 21.08.2008 9:56:12

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby wer » 22.02.2013 15:41:20

tilitili, enkrat je ena stvar ceneje v eni trgovini, drug teden v drugi, tretji teden pa v tretji trgovini. Če bi človek lovil najcenejše artikle potem bi lahko samo hodil od ene do druge trgovine...
Pri sebi moraš razčistiti kaj potrebuješ in kaj ne potem pa malo po letakih pogledati in v akcijo.
Hmmm, ko tole pišem mi takoj preskoči misel na stripe...ah, zadnjič ko sem iskal neke Tekse za kolega s foruma sem naletel na LMS 611 - Na ivici života in sem ga takoj prebral in me prešine: v kleti pri fotru imam komplet gigantov, Strip zabavnikov in še kaj bi se našlo in me gledajo s polic, komaj čakajo, da jih ponovno vzamem v roke in jih preberem jaz pa kupujem nove in nove stripe v fensi preoblekah in še ti neprebrani čakajo, da jih preberem. Bom tudi tu naredil lestvico prioritet in malo ustavil konje...
play it again

User avatar
Xabaras
STRIPOHOLIK
Posts: 758
Joined: 22.01.2005 20:03:32
Contact:

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby Xabaras » 22.02.2013 17:56:58

Poli 78 wrote:Nacionalni interes... ali pohlep!?


Sploh ne. Osnove prodajne ekonomije pravijo, da so različni ljudje za isti izdelek pripravljeni plačati različne cene. Nekateri več, drugi manj. Ker se srednje cene ne splača udariti, je veliko bolje, da od vsakega dobiš toliko, kot je voljan plačati. Zato je treba cenejše izdelke ponuditi, hkrati pa z pakungo ljudi odbijati od njih. Zato sta recimo znamki Spar ali Mercator tako groznega in pocenskega dizajna. Če imaš obisk, ju pač ne boš dal na mizo, ker bi gostom dajal občutek, da nimaš keša, to pa je v Sloveniji strašen tabu. Gre samo za čisto običajno manipulacijo, za katero vemo vsi, a se pustimo, ker pač nimamo izbire.

User avatar
TomDar
Administrator STRIPOHOLIK
Posts: 5908
Joined: 21.01.2005 19:09:40
Location: Logatec
Contact:

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby TomDar » 22.02.2013 18:50:50

O pa je izbira :)

Hofer in Lidl sta zanimiva, E'Leclerc še boljši (vsaj zame) škoda ker sta samo dva v Slo (LJ in MB)

Najdražji (glede na eno statistiko- mislim da je na financah ali žurnalu bila tabela)
je bil Mercator daleč najdražji
potem tuš
Spar
Hofer in lidl (diskonti)
Leclerc

Itak žena hodi v Tuš in Mercator, ker sta najbližje, za vse redne "artikle", tiste,ki so jih "odkrili" v diskontih in Leclerc-u pa tam
In zanimvo je da kvalitetneje in hkrati ceneje prideš čez!

User avatar
Gusar
Posts: 2282
Joined: 19.10.2006 0:07:01
Location: Ptuj

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby Gusar » 24.02.2013 12:20:25

Midva z ženo večinoma kupujema v Tušu in vedno bolj tudi v Hoferju, recimo ena zanimivost iz Hoferja.
Poli klobasa od Perutnine Ptuj v Mercatorju stane okoli 5.50 evra, v Hoferju pa dobiš isto klobaso(sicer se malo drugače imenuje, proizvajalec in okus pa je isti) za 1.72 evra, in je kje je tu potem logika?
Se pa strinjam s Xabarasom, da ko dobiš obisk, ne daš na mizo Mercator piva al pa generik Ore/Cole ampak se izprsiš in daš na mizo Laško al pa Uniona in pravo Oro oz Coca-Colo, čeprav tista scalina od raznih generik pijač tako ali tako ni pitna :mrgreen:
GOTOF JE!

gregorbikupil
Posts: 1412
Joined: 23.11.2006 15:52:08

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby gregorbikupil » 18.06.2013 13:42:22

Le pobegli možgani so dobri možgani
Vir / Avtor: Goran Vojnović
Dnevnikov Objektiv, 25. maj 2013
Oznake: Goran Vojnović



V Sloveniji sedi mlad človek, diplomirani kemik ali magister umetnostne zgodovine, leta in leta zaprt v svojo otroško sobo in obkrožen s posterji skupine Limp Bizkit si razbija svojo mlado glavo z vprašanjem, koga bi najprej zadavil. Mamo ali fotra? Mlajšo sestro ali katero od njenih kričečih prijateljic? Socialno delavko na zavodu ali vodjo tamkajšnjega računalniškega tečaja? Predsednika države ali njegovo zlato ribico? Aleša Klinarja ali Šerbi? Vse sociologe ali vse psihologe?


Leži tako nadebudni mladi strokovnjak na svoji odejici z Racmanom Jako, pregleduje statuse svojih tisoč petsto brezposelnih facebookovskih prijateljev, tvitne, da bo šel zvečer mogoče na izlet v dnevno sobo, ker bo na sporedu finale lige prvakov, in pomisli na bližajoči se četrtkov večer, ko imajo starši njegovega dekleta, sicer doktorice komunikologije, abonma v Drami in bosta imela stanovanje zase.

Za trenutek se mu življenje zazdi celo lepo in prijazno. Mamini kruhovi cmoki so po vseh letih še vedno užitni, centralno ogrevanje deluje nemoteno, foter se je z leti naveličal teženja in postal znosen, na računalniku ga čaka najnovejša sezona Igre prestolov, njegov telefon je zaradi sedmih novih appov še pametnejši, kot je bil, na Youtubu pa je odkril video nekega tipa, ki po čefursko naklada v kamero in je pri tem ful smešen. Abonma v Drami je v bistvu samo češnja na njegovi življenjski torti (on je v bistvu eden redkih, ki v tej državi res spoštuje slovensko institucionalno umetnost, a to je že druga zgodba).

Potem pa se nekega dne mladenič dvigne s svoje otroške postelje, previdno stopi čez polomljene avtomobilčke na daljinsko vodenje, odpre vrata in mimo mame, fotra, mlajše sestre in presenečene ekipe Sveta na Kanalu A, ki je nepričakovano izgubila pozornost občinstva, odkoraka iz stanovanja naravnost v svet.

In tako, povsem nenadejano in brez kakšnega posebnega razloga, se ta nikomur potrebni mladenič s svojim odhodom čez noč prelevi v poslednje upanje vse Slovenije. Verjeli ali ne, a prav zaradi njega, od vseh pozabljenega zajedavca v en skromen družinski proračun, je nenadoma negotova prihodnost vseh nas, od Tine Maze do Alenke Bratušek. Brez njega nam živeti ni, v en glas panično tuli Slovenija in drug za drugim opevamo njegove pobegle možgane, ki mu jih dolga leta nismo dopuščali uporabljati le zato, da bi se lahko on zadostno odpočili pred zgodovinsko nalogo, ki smo mu jo želeli zaupati.

Zdaj, ko tega nepogrešljivega mladeniča ni več med nami, se nenadoma spomnijo nanj tudi vsi naši ministri za razvoj in gospodarstvo, opozicija ob njegovem slovesu predlaga večdnevno žalovanje, dežurni modreci pa že pišejo žalne govore in nas svarijo pred svetom brez njegovih nadnaravnih sposobnosti.

In vsi mi skupaj z njimi obujamo spomine na tiste dobre stare čase, ko je ta vrhunsko izobraženi in neverjetno nadarjeni mladenič po cele dneve zrl v strop svoje sobe in ko s svojim odhodom še ni ogrožal blaginje naših otrok. Lepi časi si bili to, jim prikimavamo, vsem nam je bilo lepo, ko njemu podobni mladeniči in mladenke še niso drug za drugim odhajali v tujino, ampak so svoja najboljša leta raje preživljali na Plečnikovem nabrežju z buteljko cenenega vina v roki. Vsem nam je bilo lepo, se strinjamo, ko naši najboljši otroci še niso bili svetla prihodnost naše družbe, ampak so bili za nas le še ena izgubljena generacija, še ena množica čudno oblečenih nadlog, ki jim nismo želeli zaupati niti fotokopirnega stroja na občini v Šentjerneju.

Zdaj, ko našega supermladeniča ni, je zato razumljivo vse narobe in skoraj enotni smo si, da se moramo kot družba na vse pretege truditi, da ga čim prej spravimo nazaj v Slovenijo, ga odtrgamo od te njegove dobro plačane službe z možnostjo napredovanja, ki si jo je nespametno poiskal v Avstriji, Švici ali Nemčiji, in vrnemo nazaj na grbo njegovim staršem in zavodu za zaposlovanje.

Navsezadnje ni prav veliko logike v tem, da je naš nadobudni mladi strokovnjak, diplomirani kemik ali celo magister umetnostne zgodovine, svojo domovino nehvaležno zapustil ravno v tem zgodovinskem trenutku, ko smo tukaj končno vsi skupaj prišli do spoznanja, da on dejansko obstaja in da je celo sposoben poprijeti za resno delo. Še več, zelo krivično z njegove strani je, da nam je pomahal v slovo prav zdaj, ko smo mi v njem odkrili nikoli videnega genija in ko smo postali sveto prepričani, da nas izključno njegova novoodkrita genialnost lahko reši pred propadom.

Mlad človek bi moral namreč zdaj, še bolj kot kadar koli prej, ostati doma, zvest in predan svoji ljubi domovini. Zdaj bi moral, še bolj kot kadar koli prej, ostati eden tisočih nevidnih mladeničev in mladenk, ki si zaman skušajo izboriti svoj prostor pod slovenskim soncem. Zdaj bi moral, še bolj kot kadar koli prej, ne zapuščati tiste v naših očeh neprilagojene, nevzgojene in neizobražene množice, ki ji še najraje rečemo razvajena mularija. Zdaj bi moral, še bolj kot kadar koli prej, pristati na to, da je že vnaprej odpisan. Ker prav zdaj ga, natančno takšnega, naša država zares potrebuje.

Moral bi biti tu z nami, praznovati dan mladosti in nas iz neposredne bližine opazovati, kako se pretvarjamo, da nam je mar zanj.
TECI PETRA!!!!!!

User avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Posts: 9545
Joined: 14.04.2007 16:39:52
Location: Ljubljana

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby risar_69 » 23.06.2013 15:31:03

v Avstriji, davke na nepremičnine plačevali le najbogatejši....
http://ava.rtvslo.si/predvajaj/avstrijs ... 170415778/



---
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!

User avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Posts: 9545
Joined: 14.04.2007 16:39:52
Location: Ljubljana

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby risar_69 » 01.07.2013 23:26:32

Ker pekarne pri nas rastejo kot gobe po dežju....

http://www.zurnal24.si/spisek-krsiteljs ... nek-198662

http://www.zurnal24.si/data/document/1/93.pdf

Jaz si kruh sam pečem, tako da s tem nimam problema.




---
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!

User avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Posts: 9545
Joined: 14.04.2007 16:39:52
Location: Ljubljana

Re: Nezadovoljni v raju?

Postby risar_69 » 08.07.2013 14:15:17

Zanimivo ne, po novem ljudje z odloki DELAMO za ta "javna" podjetja, sami odpeljemo cca. 80 % ,SORTIRANIH SUROVIN(ključna beseda, da bi lahko razumeli absurd, ki se dogaja) na ekološke otoke, potrošimo svoj bencin/dizel, ki ga tudi seveda mastno plačamo in za NAGRADO bomo zato konec meseca prejeli zajetnejšo položnico, ki bo pristen dokaz, da je IDIOKRACIJA naša pot.
p.s. Se iskreno opravičujem za zavpite besede ampak, kdo ve mogoče bo to glas vpijočega v puščavi, mogoče pa bo kdo tudi "slišal". Aja pa slovenija mora še vedno uvažati surovine, ki jih mi tako skrbno ločujemo!!! Hmmmm le kam gredo! Aja sežigalnice so rešitev seveda(sarcasm off)!
iz:
http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/vis ... oda/312435
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!