Knjige

Vse ostale teme, ki vam padejo na pamet.
No saj sam naslov pove vse.

Moderatorji: TomDarjangCortoTornadoMioke

Odgovori

kateri žanr najraje berete

fantastika
24
32%
zgodovina
28
37%
triler
7
9%
horror
10
13%
drama
6
8%
 
Skupaj glasov: 75

Uporabniški avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 6356
Pridružen: 26.02.2009 21:26:50
Kraj: zagorje ob savi

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a tilitili »

Zoran Žmirič, reški pisatelj, avtor Snoputnika, Blockbusterja, Kazalište sjena, Tvar koja nedostaje – kompilacija več avtorjev, Vrijeme koje nam je pojeo Pac-Man, Riječke rock himne.
Urednik hrvaškega Hackerja, basist grupe Grad, filmski entuziast, član Hrvatskog društva pisaca, na s.com znan tudi kot Gand. .

Več na Wikipediji:

http://hr.wikipedia.org/wiki/Zoran_%C5%BDmiri%C4%87

--------------------
In njegova kratka zgodba “Čovjek u kvaru” (se nahaja tudi na youtube, če se vam ne da brat):

O prijatelju, pa to si ti!? Ajde, uđi, uđi, zalupi vrata malo jače, nešto se teže zatvaraju. Samo ti lupi, nema brige. Pa kako to da ti stopiraš, bit će ti autobus pobjegao? A jebi ga, to ti je feler života u prigradu. S jedne strane, dobro je što si daleko od onog kokošinjca u centru, imaš svoj mir, ali s druge, eto, ovisiš o redu vožnje Autotroleja, pa još kad pada kiša, a nije da rijetko pada, je l’ da? Daj samo zaveži pojas molim te. Ako me murija štopa, kužiš, nemam živce za njihove p****.

‘Ajde reci kad smo se zadnji put vidjeli? Ima pola godine ziher. Ma mislim da ima i više. Neko vrijeme smo se često sretali, barem jednom tjedno, i svaki put kad bih te pitao što je novoga, ti bi se žalio na sina. Lijen je, neće da uči, danju se valja po kauču, noću lunja, dođe pred jutro, spava do podne. Govorio si da ga više ni ne viđaš. Koliko mu je sad? Šesnaest? Prije nego opet počneš s tom pričom, daj da te pitam nešto. Samo klikni taj pojas, zna se tako ponekad zaglaviti.

Da te pitam, što ti misliš prijatelju, da je tvoj jedini takav? Pa cijela ti je ta generacija ista. A nema dugo gurali smo ih u kolicima, ljuljali na ljuljački, vozili na Kantridu na šivanje koljena. I eto. Ni ne okreneš se, a on stoji kraj tebe pred ogledalom i skupa se brijete.

Znaš li kad sam ja shvatio da je moj odrastao? Jednog dana, nazovem kući, obično tako okrenem broj prije nego krenem s posla, provjerim treba li usput kupiti kruha za ručak, znam da se on neće spustiti do pekare iako nam je preko puta zgrade i radi non-stop. Nazovem dakle i javi mi se neki tip. Onako, ozbiljan glas, ne pretjerano dubok, ali odlučan, snažan. U jedan čas pomislim da sam dobio nekog službenika. Imamo sličan broj kao Zagrebačka banka pa nas ponekad krivo spoje. Nazovu nas tako ljudi i pitaju za uvjete kredita. Gluposti. Uglavnom trebalo mi je pola minute da shvatim s kim razgovaram. Da je to moje dijete. Moj sin. Moj sin je muškarac prijatelju. Veliko otkriće. A kao da mi je jučer govorio: “Tata ja sam se zaljubio!” Neka si sine kažem ja. Je l’ i ona u tebe? A on će: “Nije, ali ipak stalno stojim ispred portuna i gledam da li ću je vidjeti.” Dječja posla. I onda preo noći, eto ti muškog glasa na telefonu.

Nego, sigurno se pitaš kako to da sam ti stao po ovom mraku? Ti znaš… ma to zapravo znaju svi, da ja nikad ne primam autostopere. A evo, reći ću ti sad iskreno ono što nikad nisam rekao nikome. Ne stajem autostoperima jer sam …. lijen. Ne da mi se. Čak i ne mislim da je to neki veliki grijeh, ali eto, kad sjednem u auto ne želim vidjeti nikoga i ništa dok ne stignem gdje sam naumio. Ne mislim da je to neki veliki problem. Mislim da svi muškarci imaju sličan feler. Znaš ono; lakše je razmontirati pokvarenu veš mašinu nego odmah pozvati majstora. Zvuči ti poznato je l’ da? Valjda smo genetski skloni tome da stvari učinimo još gorima nego što jesu. Ali eto, mijenja se čovjek s godinama pa se i ti sad voziš sa mnom u mojem autu.

Nego slušaj ovo. Ovaj moj, ustaje oko podne. Ni ne umije se, već pali TV i gleda neke glupe detektivske serije. Onda se razbudi, taman da spoji doručak i ručak. Popodnevna smjena mu je na kompjutoru. Ganja čovječuljke po ekranu. Samo čuješ neko arlaukanje kao da nekoga kolje. Majke mi to upravo tako zvuči! Skupi se njih desetak na tom internetu pa kao zajednički mlate neke zmajeve, vitezove, vještice… ne znam ni ja koju pičku materinu mlate, pobiše sve živo čovječe… Onda kao da mu to nije dosta nego i jede za kompjutorom. Slaže prazne tanjure i čaše oko monitora, ni ne vidiš ga od gomile.

Govorim mu da otvori prozor i prozrači sobu. Je, otvorio bi on kad bi me čuo. Jer, ako ne mlati vještice, onda vozi trke, ako ne vozi trke, onda igra nogomet. Na kompjutoru naravno, ne na igralištu. Na igralištu cugaju i praznim limenkama gađaju koš. Onda ga mater zove za stol, a on kaže “Imam još deset minuta do kraja”, a kad prođe tih deset minuta onda kao, mora odigrati uzvratnu utakmicu.

Slušaj dalje. Sjedimo uvečer žena i ja, gledamo dnevnik i vidiš… nešto smrdi. Ali znaš kako smrdi? Smrdi da te mozak peče. Zatvorim prozor, mislim da to opet susjedi kuhaju onaj užas od tripica za večeru, ali ne pomaže. Onda mi žena krene prigovarati da to sigurno meni smrde noge i da ih odem oprati. Ja kažem da sam ih oprao, a ona meni, da onda sigurno imam gljivice i neka odem doktoru. I tako se posvađamo na mrtvo ime da bi na kraju shvatili da smrdi, što? Do pola pojeden sendvič. ‘Ej, pazi to! Sendvič kojeg nije mogao pojesti do kraja, gurnuo je ispod stolića u dnevnom boravku i zaboravio na njega! Stajao je tamo tko zna od kad, salama se ukiselila, bože oslobodi.

Onda opet, ti znaš da ni žena ni ja ne pušimo. Žena i ovako nije nikad, ja sam ostavio kad mi je brata pojeo rak. Ti si pušač pa ne osjetiš to toliko, ali, vjeruj mi, kad se odvikneš, smrad cigarete je nešto užasno i baš to užasno mi mali počne donositi u stan. Ne samo što puši nego je počeo i izlaziti na takva mjesta pa mu roba toliko zaudara, nema boga da to možeš prozračiti. Ili je baci u veš mašinu ili u smeće. Pa ti peri čiste hlače i majice svaki dan samo zato što smrde. A kila praška dvadeset kuna, a gdje je još voda, o struji da ne govorim. A zadnja plaća mi je bila prije ljeta.

Uglavnom, što više razmišljaš o njima, to više kužiš koliko je to povodljiva generacija. Neće se oni ugledati u nekog dobroga. Ako u razredu imaju dvadeset dobrih i jednog lošeg, točno znaš za kime će. Prvo počne markiranje s onih težih predmeta, a onda mu se omili pa bježi čak i s tjelesnoga. Pa gdje ćeš s tjelesnoga bježati, jebote, je l’ se ti sjećaš nas? Tko nas je mogao skinuti sa stabala? A na male goliće smo igrali do mraka, dok više ne bi vidjeti loptu…. I tako. Nakote se ti neopravdani sati, naslažu se jedinice, pa me tu i tamo pozovu u školu, potukao se kažu, s nekim… i dok trepneš pao je razred.

U zadnje sam vrijeme često razmišljao o tome. I znaš što sam skužio? Sjećaš se kako su govorili stari ljudi – tucite djecu čim vidite da počinju sličiti na vas. E ima tu nešto.

Uglavnom, što da ti kažem prijatelju? Misliš da je tvoj jedini takav? Cijela generacija je, kažem ti, ista. Kao što je bila i naša. I ona prije naše. Daj bože i ovi će klinci jednom odrasti, poženiti se i dobiti djecu. Vidjet ćemo kako će to izgledati. Ti ćeš vidjeti.

Ja sam, ne znam jesi li čuo, nedavno, vozim se kući, večer. I gore ispod Grobnika na nekoj čistini stoji auto. Sva četiri žmigavca. Još mi govori žena da stanemo. Kaže: „Možda je čovjek u kvaru“. A meni tlaka, rekoh… ma stat će već netko, jebi ga, uvijek netko stane. To mi se tek kasnije sve posložilo. Puno kasnije. Sad ti je sigurno jasnije zašto sam ti stao iako svi znaju da nikoga ne primam u auto. Da sam tada stao, sve bi bilo drugačije. Ovaj što je vozio dobio je godinu dana uvjetno, a moj sin, moje dijete, u policijskom izvješću su ga upisali kao “pješak”, on je dobio kažu, najljepši sprovod kojeg je grad vidio.

Kako sprovod može biti lijep? Pitaš se to, je l’ da prijatelju? Eto, dogodi se tako čovjeku, pa mu neke stvari o kojima nikad prije nije ni mislio, mogu biti lijepe. I može željeti stvari koje su mu do jučer bile mrske. Nema tih riječi da ti opišem, koliko mi nedostaje da onako krmeljav šuti i gleda glupe serije. Uđem u stan pa se sve vrtim po boravku, tražim nema li gdje, oko stola, koji odbačeni sendvič. Sjednem na kauč pa se zagledam u telefon. Čekam da me nazovu iz škole i kažu mi da dođem po njega jer se opet potukao. Otvaram ormar, a roba mu miriši po omekšivaču, da hoće bar…. malo zasmrdjeti po duhanu. Bar malo. Pa stanem ispred njegove sobe i nemam je hrabrosti otvoriti. Samo, osluškujem. Slušam škripe li gume u igrici, slušam da li je pao gol ili će se igrati produžeci. Slušam, čuje li se bilo što. Moj prijatelju. Bilo što. A jedino što čujem je glas moje žene koja kaže: Zaustavi auto, možda je čovjek u kvaru.
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
sigismundus
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 1472
Pridružen: 08.02.2005 15:16:02

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a sigismundus »

Alex Shvartsman: Pandorina skrinjica

Za ta urok bo potrebovala najmočnejšo magijo.

Steklene cevčice, ki jih vzame s police, zažvenketajo kot zvončki v vetru. Napolnjene so z zračno magijo in v njih se vrtinči cela paleta raznobarvnih plinov. Nato odmakne še težke glinene lončke, ki so napolnjeni z zemeljsko magijo in še velik vrč z vodno magijo, ki ga mora prijeti kar z obema rokama. Za vsem tem je skrita pandorina skrinjica.

Pripravljanje urokov se čisto nič ne razlikuje od kemije. Mešaš lahko elemente in čustva, spomine in mantre. Vse seveda v pravih odmerkih. In nato opazuješ, kako reagirajo med seboj in kako nastajajo čudeži, ki si jih je tako pazljivo načrtoval. Med vsemi odmerki pa je najpomembnejša ljubezen, ki je najmočnejša magična sestavina.

Že od prvega dneva, ko sta se srečala, je shranjevala spomine njune ljubezni. Male, nepomembne stvari, ki pa so njej ogromno pomenile.
Stvarčice, ki so bile dobesedno nabite z magijo in katere je hranila za sušne dni. Danes pa ni imela nobene druge izbire, kot da uporabi prav vse. Tako je stresla vsebino škatle na mizo in začela tiho prepevati čarovniški urok. Iz škatle je jemala posamezne predmete, iz njih iztisnila skrivnostno moč in vtkala čarovniške nize v urok.

Iz vejice drevesa, kjer sta se prvič srečala, je izvlekla vznemirjenje.Tako lahkotno je, polno pričakovanj in prhuta kot vznemirjeno srce.

Iz posušenih cvetnih listov borage, ki jih je vzela iz šopka, ki ga je dobila na prvem zmenku, je iztisnila nekaj kapljic ljubezni. Tako prvinska je in aromatična.

Njegov las, ki ga je našla v postelji, ko sta preživela prvo noč skupaj, je prepoln čarobne zamaknjenosti. V urok ga lahko vbrizne samo nekaj kapljic. Tako kot bi dodajala cimet. Zato, da urok ne bi bil premočan.

Kamenček z obale, kjer jo je zasnubil, in nitka iz njene poročne obleke, ji dajeta neizmerno veselje. Gosto in sladko, kot najdražje vino. Za trenutek okleva, predno to silno veselje vtisne v urok.

Drobcen bakren novčič pomeni ščepec razočaranja, ki ga je izcedila is spomina na prvi preprir. Grenak je in pekoč, omilila pa sta ga samo čas in modrost.

Školjka, ki sta jo našla tisti večer, ko mu je povedala, da je zanosila. Prepolna je blaženosti, sladka in puhasta kot stepena smetana. Ves večer sta se sprehajala po obali, se držala za roke in si izmišljala otroška imena.

S tresočimi rokami seže po naslednjem predmetu. V leseni lutki, ki jo je izrezljala za svojega otročička, je shranjen ves njen obup tistega dne, ko je splavila. Njen dragi jo je držal za roke, jo hrabril in in obljubljal stvari, ki jih ni mogel izpolniti. Obup ima grenak okus, tako grenak kot preveč kuhan čaj.

V črepinji razbite vinske steklenice je razočaranje. Potem, ko ni mogla več zanositi, se je odtujil, postal je neprijazen in začel je piti. Popolnoma je zanemaril tesarstko delo in ko mu je zmanjkalo denarja za pijačo, so iz njunega doma začenjali izginevati dragoceni uroki, v katere je vložila toliko truda. Razočaranje je blagega okusa.

Zadnji sestojek je bes. Nobenega predmeta ne potrebuje, saj kar vre v njej. Začelo se je, ko je izvedela, da ima drugo žensko. Bes je oster in jedek, nekako tako kot star sir. V urok ga je vlila zvrhano mero.

Mešanica čustev je izredno močna in nevarna. Zvarek, prepoln nenavadnih čustev in okusov. To je prav gotovo najmočnejši urok, ki ga je kdajkoli naredila. In potrebuje samo še zadnjo sestavino. Upanje.

Nato položi urok v skrinjico. V njem je na desetine spominov. Prijetnih in bolečih. Prava plejada okusov po čustvih, ki prikazujejo dolgoleten razvoj njunih odnosov. Prepričana je, da ni boljšega načina za predstavitev upanja.

Zvečer ga bo pogledala v oči in zahtevala odgovore. Zahtevala bo, da ji pojasni svojo nezvestobo, tatvine in alkoholizem. Zahtevala bo, da naj se spremeni ali pa oddide.

Nato pa bo lagala.

Povedala mu bo, da je v škatlici najdragocenejši urok, ki ga je kdajkoli naredila. Čarovnija njune ljubezni, ki jo je pretvorila v prečudovit, neprecenljiv dragulj. Zabičala mu bo, da skrinjice ne sme nikoli odpreti. To bi uničilo njen urok in razdrlo njuno zvezo. In nato bo čakala. Če jo ima še kaj rad, ne bo nikoli odprl skrinjice. Dragulj, pa čeprav še tako dragocen, ga sploh ne bo zanimal. Tako bosta imela čas, da si zacelita rane in premostita prepad, ki je nastal med njima. Tako bo, če jo ljubi. Če pa je ne ljubi več...

Pandora je zaprla skrinjico in čakala, da se njen mož vrne domov.


Prevedel: Žiga Leskovšek


The Keepsake Box, Januar, 2014
art by Cheryl L Owen-Wilson
http://dailysciencefiction.com/fantasy/ ... epsake-box
tisti, ki sanja tuje sanje
sigismundus
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 1472
Pridružen: 08.02.2005 15:16:02

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a sigismundus »

Alex Shvartsman: Pandorina skrinjica

Za ta urok bo potrebovala najmočnejšo magijo.

Steklene cevčice, ki jih vzame s police, zažvenketajo kot zvončki v vetru. Napolnjene so z zračno magijo in v njih se vrtinči cela paleta raznobarvnih plinov. Nato odmakne še težke glinene lončke, ki so napolnjeni z zemeljsko magijo in še velik vrč z vodno magijo, ki ga mora prijeti kar z obema rokama. Za vsem tem je skrita pandorina skrinjica.

Pripravljanje urokov se čisto nič ne razlikuje od kemije. Mešaš lahko elemente in čustva, spomine in mantre. Vse seveda v pravih odmerkih. In nato opazuješ, kako reagirajo med seboj in kako nastajajo čudeži, ki si jih je tako pazljivo načrtoval. Med vsemi odmerki pa je najpomembnejša ljubezen, ki je najmočnejša magična sestavina.

Že od prvega dneva, ko sta se srečala, je shranjevala spomine njune ljubezni. Male, nepomembne stvari, ki pa so njej ogromno pomenile.
Stvarčice, ki so bile dobesedno nabite z magijo in katere je hranila za sušne dni. Danes pa ni imela nobene druge izbire, kot da uporabi prav vse. Tako je stresla vsebino škatle na mizo in začela tiho prepevati čarovniški urok. Iz škatle je jemala posamezne predmete, iz njih iztisnila skrivnostno moč in vtkala čarovniške nize v urok.

Iz vejice drevesa, kjer sta se prvič srečala, je izvlekla vznemirjenje.Tako lahkotno je, polno pričakovanj in prhuta kot vznemirjeno srce.

Iz posušenih cvetnih listov borage, ki jih je vzela iz šopka, ki ga je dobila na prvem zmenku, je iztisnila nekaj kapljic ljubezni. Tako prvinska je in aromatična.

Njegov las, ki ga je našla v postelji, ko sta preživela prvo noč skupaj, je prepoln čarobne zamaknjenosti. V urok ga lahko vbrizne samo nekaj kapljic. Tako kot bi dodajala cimet. Zato, da urok ne bi bil premočan.

Kamenček z obale, kjer jo je zasnubil, in nitka iz njene poročne obleke, ji dajeta neizmerno veselje. Gosto in sladko, kot najdražje vino. Za trenutek okleva, predno to silno veselje vtisne v urok.

Drobcen bakren novčič pomeni ščepec razočaranja, ki ga je izcedila is spomina na prvi preprir. Grenak je in pekoč, omilila pa sta ga samo čas in modrost.

Školjka, ki sta jo našla tisti večer, ko mu je povedala, da je zanosila. Prepolna je blaženosti, sladka in puhasta kot stepena smetana. Ves večer sta se sprehajala po obali, se držala za roke in si izmišljala otroška imena.

S tresočimi rokami seže po naslednjem predmetu. V leseni lutki, ki jo je izrezljala za svojega otročička, je shranjen ves njen obup tistega dne, ko je splavila. Njen dragi jo je držal za roke, jo hrabril in in obljubljal stvari, ki jih ni mogel izpolniti. Obup ima grenak okus, tako grenak kot preveč kuhan čaj.

V črepinji razbite vinske steklenice je razočaranje. Potem, ko ni mogla več zanositi, se je odtujil, postal je neprijazen in začel je piti. Popolnoma je zanemaril tesarstko delo in ko mu je zmanjkalo denarja za pijačo, so iz njunega doma začenjali izginevati dragoceni uroki, v katere je vložila toliko truda. Razočaranje je blagega okusa.

Zadnji sestojek je bes. Nobenega predmeta ne potrebuje, saj kar vre v njej. Začelo se je, ko je izvedela, da ima drugo žensko. Bes je oster in jedek, nekako tako kot star sir. V urok ga je vlila zvrhano mero.

Mešanica čustev je izredno močna in nevarna. Zvarek, prepoln nenavadnih čustev in okusov. To je prav gotovo najmočnejši urok, ki ga je kdajkoli naredila. In potrebuje samo še zadnjo sestavino. Upanje.

Nato položi urok v skrinjico. V njem je na desetine spominov. Prijetnih in bolečih. Prava plejada okusov po čustvih, ki prikazujejo dolgoleten razvoj njunih odnosov. Prepričana je, da ni boljšega načina za predstavitev upanja.

Zvečer ga bo pogledala v oči in zahtevala odgovore. Zahtevala bo, da ji pojasni svojo nezvestobo, tatvine in alkoholizem. Zahtevala bo, da naj se spremeni ali pa oddide.

Nato pa bo lagala.

Povedala mu bo, da je v škatlici najdragocenejši urok, ki ga je kdajkoli naredila. Čarovnija njune ljubezni, ki jo je pretvorila v prečudovit, neprecenljiv dragulj. Zabičala mu bo, da skrinjice ne sme nikoli odpreti. To bi uničilo njen urok in razdrlo njuno zvezo. In nato bo čakala. Če jo ima še kaj rad, ne bo nikoli odprl skrinjice. Dragulj, pa čeprav še tako dragocen, ga sploh ne bo zanimal. Tako bosta imela čas, da si zacelita rane in premostita prepad, ki je nastal med njima. Tako bo, če jo ljubi. Če pa je ne ljubi več...

Pandora je zaprla skrinjico in čakala, da se njen mož vrne domov.


Prevedel: Žiga Leskovšek
tisti, ki sanja tuje sanje
sigismundus
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 1472
Pridružen: 08.02.2005 15:16:02

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a sigismundus »

Jeff Hecht: Pametna hiša

Karen je imela za sabo zelo uspešen teden. Prodaja najnovejše ponudbe za življenjsko zavarovanje je presegla pol milijonsko številko že v prvem mesecu, zato je vse zaposlene povabila na kosilo. V torek so si šifranti in dizajnerji privoščili pizzo s pivom. V sredo je povabila prodajni in marketinški oddelek v bistro na mesne tape z olivami in kozarec vina, v četrtek pa so pri Pierru postregli upravi posebno kosilo s francoskim konjakom in šilcem najboljšega škotskega viskija. Ker se dena rod prodaje še ni začel stekati, je vse skupaj plačala kar s svojega osebnega računa.

V petek zvečer si je zaželela samo še porcijo čokoladnega sladoleda s karamelami in da bi se dobro naspala. Šla je v kuhinjo in pokukala v hladilnik. Kje pa je čokoladni sladoled?" je vprašala hladilnik, saj ga s svojim iskalom ni mogla najti.

"Rok uporabe je pretekel, zato sem ga zavrgel," je odgovoril hladilnik.

"Če je potekel rok uporabe, bi moral naročiti novega. No, kdaj lahko dobim sveži sladoled?" je vprašala slabe volje.

"Ničesar ne bom naročil. Vaš uravnalec za zdravo življenje je blokiral vse nakupe visokokaloričnih živil zato, ker je bioprofilni monitor zaznal resno prenažiranje", je pojasnil hladilnik.

Karen je uporabljala uravnalec že kake tri mesece, vendar ji ni še nikoli tako zagodel. Imela je vsega 68 kg in bila je vitke postave, številka 10. In tudi zdravstvena zavarovalnica ni imela nobenih pripomb. "Preklicujem," je ukazala in zdrdrala desetštevilčno nadzorno kodo.

"Preklic zavrnjen," je odvrnil hladilnik in pritisnil na drugo kodo. "Preklic zavrnjen. Določbe in pogoji vaše zavarovalne police dovoljujejo takšen poseg v primeru neprimernega prehranjevanja.

"To je navadna norost, pleh zblazneli. Pred spanjem hočem svoj prigrizek," je zavpila Karen in zaloputnila vrata hladilnika.

"Imate pravico, da si privoščite pol stebla zelene, vendar brez omake. Na hladilniku se je odprla majhna loputa in robotska ročica ji je ponudila nekaj uvelega rumenkastega zelenja.

Karen je samo srepo pogledala in silovito odrinila zelenjavo. Bo pa ja sama razrešila to težavico, jo je prešinilo. "Le kako ti je prišlo na na pamet, da sem se zredila?"

"Prekomerno uživanje kalorične hrane in nobenih podatkov o teži ali izločkih za obdobje zadnjih dveh tednov."

Mar se res že tako dolgo ni stehtala? Vzdihnila je in stopila v kopalnico, da se stehta. Preden je stopila na tehtnico, si je snela telefon in sezula čevlje, da bi se izognila odvečnim kilogramom.

"Hvala, da ste se stehtali. Zapomnite si,da se morate tehtati vsak dan, saj boste lahko le tako posodabljali svoj trenutni bioprofil. Trenutno tehtate 70 kilogramov, kar pomeni, da ste se v zadnjih štirinajstih dneh zredili za dobro kilo."

Karen si je nataknila čevlje, vzela pametni telefon in stopila nazaj v kuhinjo. "No, ali si zdaj zadovoljen?" je vprašala hladilnik.

"Preverjam," je odvrnil računalnik.

"Naredi si že kak zaznamek in sporoči kodirni ekipi, da mi je dovolj zavlačevanja z odgovori, " je nepotrpežljivo odvrnila Karen.

"Hrana, ki je primerna za vašo novo restrikcijsko dieto, je že naročena in jo bodo dostavili jutri zjutraj. Zdravstvena služba je sklenila, da danes zvečer ne smete več uživati nobene hrane."

"Razloži to odločitev," je zahtevala Karen.

"Izračun kalorij za pretekli mesec, ki temelji na zunanjih nakupih hrane in domači porabi je 140713 kalorij kar vključuje tudi popivanje po lokalih. Nobenih podatkov ni glede vaših izločkov. Ocenjujemo, da gre za prikrivanje resnih presnovnih motenj. Prav tako ne uporabljate biosistemskega nadzora pametnega stranišča. V skladu z določili in pogoji načrta zdravstvene nege morate sodelovati z nadzorom vaše presnove. Zaradi tega je prišlo do vključitve nadzora vašega zasebnega stranišča, s čemer se razveljavljajo vaše osebne nastavitve. Prav tako morate vtipkati vašo osebno kodo, kadarkoli boste uporabljali stranišča izven vašega doma.

"Vaše bebavo, pametno stranišče popolnoma nepotrebno izdaja nekakšna opozorila," je Karen glasno ugovarjala. Še nedolgo tega ji je uporabni program napačno odčital vsebnost alkohola v krvi in za ves dan blokiral ključe njenega avta.

Hladilnik ni odgovoril ničesar.

"Tri dneve zapored sem peljala več ljudi na večerjo," je jadikovala Karen.

"Plačilo z osebno kartico se obravnava kot plačilo za osebne storitve."

"Limit na moji službeni kartici je prekoračen." Kazalo je vse slabše in slabše.

"Nadzorni zdravstveni program je omejil osebne nakupe živil in jih nadomestil s kalorično zmanjšani obroki," je pojasnil hladilnik. Karen je takoj prepoznala izrazoslovje. To je pomenilo, da je nadzorni zdravstveni program prevzemal delo gospodarskega sektorja in da bo potrebovala usluge hudičevo dobrega tehnika, ki naj bi razrešil problem.

"Prekleto," je zamrmrala Karen. Ko je stopala iz kuhinje, je naročila telefonu: "Pokaži mi pot do najbližnjega sladolednega butika. Privoščila bi si čokoladno kupo s karamelami."

"Ti podatki niso dosegljivi zaradi omejitev nadzornega zdravstvenega programa," je pojasnil telefon.

Karen pa se ni dala. "Ven grem. Na kratek sprehod," je rekla in smuknila skozi vrata. Bližnja prodajalna na vogalu je bila dokaj zanemarjena, sladoled pa so le imeli. Toda, ko je hotela plačati škatlo čokoladnega sladoleda s karamelami, je njen pametni telefon zavrnil plačilo. V žepu ni imela niti prebite pare, trgovec pa ni hotel sprejeti zadolžnice.

Karen je besna zaradi ponižanja preklela trgovca in odkorakala ven. Z vso silo je zalučala telefon na pločnik in z zadovoljstvom poslušala, kako se je razbil. Dobre volje je bila je bila vse do takrat, ko je hotela vstopiti v stanovanje. Neuspešno seveda. Ni imela telefona, ključev, denarja ali karšnegakoli dokumenta. Pred njo je bil še kako dolg konec tedna.

Prevedel: Žiga Leskovšek





Jeff Hecht: The Internet of **** things, 2014
tisti, ki sanja tuje sanje
tisti, ki sanja tuje sanje
izzy
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 1290
Pridružen: 29.09.2006 9:25:53
Kraj: Slovenski Javornik

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a izzy »

Po dolgem času sem spet prebral par knjig v slovenščini :) Knjižni sejem dela čudeže :)
Simon Scarrow - Ko lovijo orli - zgodba rimskimskih legionarjev, ki osvajajo angleški otok (kar v redu, potem ko sem se enkrat navadil nazaj na slovenske prevode)
Oliver Bowden - Renensansa - knjiga napisana po igrici Assassin's Creed - že dolgo me ni neka zgodba tako pritegnila kot ta. Pa čeprav se dogaja v Italiji :)
Oliver Bowden - Bratovščina - (nadaljevanje Renesanse, ki sem jo kupil na knjižnem sejmu) - sem moral kupiti takoj, ker sem res padel not :) ... mogoče me je za spoznanje manj potegnila notri kot predhodna knjiga, ampak še zmeraj polna akcije.

Sedaj me pa čaka še Oliver Bowden - Skrivna križarska vojna - tretji del iz sklopa Assassin's Creed, ki pa ni nepoosredno povezana s prvima dvema.
Zaenkrat so v slovenščino prevedene tri knjige... upam, da dogurajo serial do konca
From Far Beyond The Valkyries Chant My Name
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a ninel »

Boj za odpravo suženjstva in zametki sufražetstva

Sue Monk Kidd je z najnovejšim delom In dobila je krila – ki je v slovenskem prevodu izšlo pri založbi Mladinska knjiga – zarezala globoko
v ameriško zgodovino in sramotno obdobje suženjstva. Navdihnili sta jo sestri Grimké, resnični osebi, ki sta začetnici boja proti suženjstvu,
predvsem pa glasova za enakopravnost žensk. Na šest delov razdeljeni roman s primesmi biografij obeh sester, Sarah in Nine, kronološko
sledi doživljanju in obravnavi suženjstva na bogati plantaži na ameriškem jugu. Avtorica v žalostno zgodbo – z mestoma duhovito samoironijo
– vplete črno sužnjo Esti, ki je navdih za nadaljnje politično udejstvovanje sester Grimké. Po izredno dobro sprejeti knjigi Skrivno življenje
čebel pisateljica nadaljuje z nizanjem gostobesednih povedi, ki pričajo o dogodkih, ki se ne bi smeli zgoditi. Nikoli. Predvsem pa govori
o pogumu: tako črncev kot redkih naprednih in empatičnih belcev, ki so zajezili naval nerazumljivega sovraštva in preusmerili tok zgodovine.

In dobila je krila je roman o ljubezni, postopnem vzpostavljanju zaupanja in boju proti zgrešeni mentaliteti. Sarah in Nina, bogati potomki
očeta pravnika in matere, prave hudobne matrone, ne smeta realizirati svojih želja. Njuna pričakovanja in cilje – Sarah je na primer želela
študirati pravo –družina zatre že v kali. Iz kljubovanja in otroškega (iskrenega) razmišljanja, predvsem pa zaradi drugačnega mnenja postaneta
zaveznici sužnje Esti. Prav preko nje starejša Sarah spozna trpljenje nesvobodnih črncev in se odloči, da jim bo posvetila življenje. Avtorica
kronološko – roman se dogaja v letih od 1803 do 1838 – osvetli dogajanje na plantaži, ki je navzven bogata in razkošna, a v resnici zreducirana
na zunanji videz in konformizem. Na ameriškem jugu bogati belci ˝trendovsko˝ ponižujejo in mučijo sužnje, jim kratijo osnovne človeške
pravice ter se izživljajo tudi nad otroki. Esti oziroma Pokora, kakor jo ljubkovalno kliče njena mama, prav tako sužnja pri istem lastniku, se ne
uspe izogniti vsem nevarnostim, ki ji pretijo kot črnki, a sestri vsaj malo omilita njeno bedno življenje. Sue Monk Kidd zadnja poglavja nameni
predvsem delovanju naprednih belk, ki ne začneta le odkrito govoriti v prid sužnjev, postopoma se zavzameta celo za žensko in njene pravice.
Kot kvekerici ju privrženci spodbujajo pri odpravi sužnjelastniškega razmerja, a hinavsko ponižujejo kot potencialni sufražetki. Njuno delovanje
v prid ženskam je naporno, dostikrat izžvižgano tudi s strani žensk samih, a se ne predata. Nekaj verodostojnih podatkov, vpetih v sam roman,
priča o borbenosti, zagnanosti in humanizmu mladih žensk. Sestri Grimké dosežeta, kar je bilo v tridesetih letih 19. stoletja nepredstavljivo.
Podpišeta se namreč pod številne pamflete o pravicah vseh ljudi, belih in črnih, predavata po severu Amerike ter se na lastno pest (in s hudimi
posledicami) distancirata od kvekerjev. V romanu rešita tudi Pokoro, jo odpeljeta na varno in rešita suženjstva. Pokora vendarle – kakor ji je
vseskozi govorila zgarana mama, močna in duhovno bogata ženska – dobi krila. Vzleti, se osvobodi, prvič zares zadiha.

Pisateljica z uporabo dnevniškega zapisa – sledimo zgodbam Sarah in Pokore – natančno popiše čustva, prebujajoča se hrepenenja in trpljenje
obeh deklet. Protagonistki bralcem razkrivata svoje najgloblje občutke, več kot potrebno iznajdljivost, jezo, sarkazem in bolečino. Tudi humor
je prisoten, a je venomer trpek in vsebuje očiten podtekst. V sužnjelastniškem sistemu se namreč škodoželjno smejejo le nekateri. Knjiga je
pričevanje o ogromni črni piki v ameriški zgodovini, še posebej ker je osnovana na resničnih dogodkih in osebah. Je dokaz nepredstavljivih muk
in nam je lahko v poduk, da se določene stvari nikakor ne smejo ponovno dogoditi.

A.V.
valiant
Prispevkov: 698
Pridružen: 22.08.2010 10:24:27
Kraj: Bela krajna

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a valiant »

STRASSER: VAL Moja ocena: 10/10

Naj bi bila napisana po resničnih dogodkih na eni izmed ameriških šol, ko je prof. Zgodovine izvedel eksperiment s svojimi dijaki. Ustanovili so gibanje Val, ki je poudarjalo, da je v enotnosti moč. Preprost eksperiment je šel po zlu. Vse se je pa začelo s preprostim vprašanjem zakaj so se ljudje v Nacistični Nemčiji podvrgli avtoriteti.

PALACIO: ČUDO Moja ocena: 10/10

Zgodba o iznakaženem dečku, ki nima najbolj prijetnega obraza. Zaradi številnih operacij na obrazu se šola doma. Pri 12, ko je prestal večino operacij se doma odločili, da mora v šolo, med ljudi. Ali ga bodo ostali sprejeli? Super knjiga, ki se je ne odloži iz rok.
Uporabniški avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 6356
Pridružen: 26.02.2009 21:26:50
Kraj: zagorje ob savi

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a tilitili »

Justin Scott: Shipkiller

Zakonca Carolyn in Peter Hardin jadrata pojma nimam kje, ko ju zgazi ogromen tanker. Žena mu v nesreči umre, Peter vidi le velike bele črke na krmi supertankerja - Leviathan.
Sledi odiseja maščevanja.

Roman je bil izbran kot eden najboljših "pomorskih" trilerjev - zgodba o ljubezni in maščevanju enega človeka, samega na morju proti vsem.
----------
Morje let nazaj je v Delo v podlistku izhajal roman Morilec ladij oz nekaj podobnega. Se spomnim, da sem napeto bral tiste dele. In prejšnji teden mi je iz globin prilezel spomin na to knjigo. Sicer sem malo iskal, da bi našel slovensko izdajo, a je nisem našel. Kakorkoli, mali guglanja me je privedlo tudi do filma All is lost. En sam igralec - R Redford, pet besed je izrečenih, vse se dogaja na jahti in v lajf-čolnu. Napet film tja do polovice, nato suspenz popusti. Film le malo spominja na odličen roman.
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
valiant
Prispevkov: 698
Pridružen: 22.08.2010 10:24:27
Kraj: Bela krajna

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a valiant »

HARUKI MURAKAMI: 1Q84 Moja ocena: 10/10

Kar obsežna zadeva (mislim, da preko 1000 strani), ki je pa je ne moreš zlahka odložiti iz rok. Zvrst? Fantazijski kriminalni ljubezenski roman... Težko ga je uvrstiti v neko zvrst. Dogaja se v nekem paralelnem svetu. Kaj več pa ne bom opisal, da ne pokvarim bralnega užitka. Če ima kdo čas je to vsekakor dobra izbira.
Uporabniški avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 6356
Pridružen: 26.02.2009 21:26:50
Kraj: zagorje ob savi

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a tilitili »

valiant napisal/-a:HARUKI MURAKAMI: 1Q84 Moja ocena: 10/10

Kar obsežna zadeva (mislim, da preko 1000 strani), ki je pa je ne moreš zlahka odložiti iz rok. Zvrst? Fantazijski kriminalni ljubezenski roman... Težko ga je uvrstiti v neko zvrst. Dogaja se v nekem paralelnem svetu. Kaj več pa ne bom opisal, da ne pokvarim bralnega užitka. Če ima kdo čas je to vsekakor dobra izbira.
A je SF?
Ker pol bi ga celo probal prebrat. Ampak če te drži ko pes, potem tudi tistih jurja strani ne bo problem.
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
valiant
Prispevkov: 698
Pridružen: 22.08.2010 10:24:27
Kraj: Bela krajna

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a valiant »

Ni ravno SF. Je fantizijskli, kriminalni, ljubezenski. Je cel kup zapletov in razpletov amapk na SF pa res ne vleče preveč. Poskusi prebrati. Po mojem ti ne bo žal.
valiant
Prispevkov: 698
Pridružen: 22.08.2010 10:24:27
Kraj: Bela krajna

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a valiant »

RANKOV: ZGODILO SE JE PRVEGA SEPTEMBRA Moja ocena: 10/10

Odličen roman, ki se dogaja v času od leta 1938 do 1986. V ospredju so trije prijatelji, ki se zaljubijo v isto dekle. In zanjo tekmujejo. Ampak to ni ljubezenski roman. V ospredju so viharni dogodki tistega časa. Eden od prijateljev je Jud, drugi Madžar, tretji Slovak. To prinese cel kup zapletov.
Malo me je spominjal na izjemen roman Milana Kundera: Neznosna lahkotnost bivanja.
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
gombi
Prispevkov: 1182
Pridružen: 30.05.2010 11:22:53
Kraj: Trbovlje - LJ

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a gombi »

Jens Lapidus - Hitri zaslužek

odlična zadeva, dogaja se v Stockholmu, opisuje švedsko družbo in prikaže njeno grobo, brezbrižno, razslojeno naravo. Je neke vrste gangsterski roman, učinkovita mešanica seksa in nasilja, drog in elitnih zabav v Stockholmu. Glavna vloga pripada srbski mafiji. Priporočam :-)
valiant
Prispevkov: 698
Pridružen: 22.08.2010 10:24:27
Kraj: Bela krajna

Re: Knjige

Odgovor Napisal/-a valiant »

HANS FALLADA: VSAKDO UMRE SAM

Obsežen roman opisuje stanje v družbi v času nemškega nacionalsocializma. Ostareli zakonski par začne pisati dopisnice kjer obtožuje Hitlerja in njegove pomagače. Primer začne raziskovati gestapo. Izjemen roman je podoben Orwellovemu 1984 s tem, da se meni Falladov zdi precej bolj prepričljiv saj družba, ki jo opisuje ni zf ampak je dejansko obstajala.
Odgovori