Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Moderatorji: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Iztok Sitar
Kako je Jaka Racman postal fašist
Eseji o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu
2017; 320 strani
spremna beseda: Ana Bogataj
cena: 23,00 €
O KNJIGI KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST
Iztoka Sitarja zanimajo družbena kritika in politične anomalije, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter v grafičnih romanih za odrasle. Pričujoča knjiga prinaša enainštirideset bogato ilustriranih krajših esejev oz. portretov, recenzij, ocen domačih in tujih stripov, ki so izšli pri nas, od otroških Zvitorepca in Tintina do angažiranih Lavričevih stripov Evropa in Bosanske basni. Avtor v kratkih poglavjih secira imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asterixu ali rasizem v Tintinu; obenem podaja svojevrstno analizo svetovnega in domačega stripa, od ameriških mačističnih pustolovskih stripov iz tridesetih let do undergrounda in seksualne revolucije v šestdesetih letih, ko se pojavijo prvi feministični stripi, v devetdesetih letih pa še gejevski junaki. Pri domačih avtorjih posebno pozornost posveti prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi, Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let in kopici mlajših angažiranih avtorjev. Zanimivo pri slovenskem stripu je namreč to, da se je družbenokritični strip pojavil hkrati s humorističnim in pustolovskim, kar je unikum v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko družbeno angažiranih del. (Amelia Kraigher, urednica)
ODLOMEK IZ ESEJA »KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST«
Leta 1970 je v Čilu na demokratičnih volitvah zmagala Ljudska zveza (Unidad popolar) in Allendejeva vlada je takoj začela z gospodarskimi reformami (čilski javni dolg je bil takrat drugi največji na svetu) v socialističnem slogu; najprej je podržavila industrijo bakra, ki je bila v krempljih ameriških korporacij, tako kot vsa donosna industrija, v svobodo tiska pa se kot demokratično izvoljena vlada ni spuščala. To je […] izdatno izkoristil tudi Disney s svojimi stripi, v katerih Jaka Racman, ki predstavlja ZDA, pride v tujo, večinoma precej manj razvito deželo, po navadi na kak otok (Čile), kjer se skupaj z dobrimi domorodci (čilskimi fašisti) postavi po robu zlobnemu in zatiralskemu vladarju (Ljudska fronta) in seveda vedno zmaga. Tako si je leta 1971, skoraj sočasno s prvim pohodom domačih fašistov, t. i. »maršem praznih loncev in ponev«, prizadeval s svojimi nečaki spraviti zakonitega kralja nazaj na prestol. Puč v stripu je bil uspešen, v realnosti pač ne. To je bil povod za nastanek knjige Kako brati Jaka Racmana, ki je bila 11. septembra leta 1973, ko je s pomočjo Cie prevzela oblast vojaška hunta, prepovedana. Padec demokratično izvoljene socialistične vlade je še pred pučem napovedal tudi Disney v stripu, v katerem kmet s puško prežene mrhovinarska jastreba, Marxa in Hegla (mogoče je bil mišljen Engels ali pa so Disneyjevi filozofi našli vir zločinskega komunizma že pri Heglu), s svojega polja rekoč, da je »orožje edina stvar, ki se je ti ptiči bojijo«. Knjiga Kako brati Jaka Racmana je bila prepovedana skupaj z drugimi marksističnimi in levičarskimi deli, ki so bila v srednjeveškem, ali bolje, fašističnem duhu sežgana na grmadi.
Kako je Jaka Racman postal fašist
Eseji o družbeni kritiki in politični (ne)korektnosti v stripu
2017; 320 strani
spremna beseda: Ana Bogataj
cena: 23,00 €
O KNJIGI KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST
Iztoka Sitarja zanimajo družbena kritika in politične anomalije, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter v grafičnih romanih za odrasle. Pričujoča knjiga prinaša enainštirideset bogato ilustriranih krajših esejev oz. portretov, recenzij, ocen domačih in tujih stripov, ki so izšli pri nas, od otroških Zvitorepca in Tintina do angažiranih Lavričevih stripov Evropa in Bosanske basni. Avtor v kratkih poglavjih secira imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asterixu ali rasizem v Tintinu; obenem podaja svojevrstno analizo svetovnega in domačega stripa, od ameriških mačističnih pustolovskih stripov iz tridesetih let do undergrounda in seksualne revolucije v šestdesetih letih, ko se pojavijo prvi feministični stripi, v devetdesetih letih pa še gejevski junaki. Pri domačih avtorjih posebno pozornost posveti prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi, Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let in kopici mlajših angažiranih avtorjev. Zanimivo pri slovenskem stripu je namreč to, da se je družbenokritični strip pojavil hkrati s humorističnim in pustolovskim, kar je unikum v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko družbeno angažiranih del. (Amelia Kraigher, urednica)
ODLOMEK IZ ESEJA »KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST«
Leta 1970 je v Čilu na demokratičnih volitvah zmagala Ljudska zveza (Unidad popolar) in Allendejeva vlada je takoj začela z gospodarskimi reformami (čilski javni dolg je bil takrat drugi največji na svetu) v socialističnem slogu; najprej je podržavila industrijo bakra, ki je bila v krempljih ameriških korporacij, tako kot vsa donosna industrija, v svobodo tiska pa se kot demokratično izvoljena vlada ni spuščala. To je […] izdatno izkoristil tudi Disney s svojimi stripi, v katerih Jaka Racman, ki predstavlja ZDA, pride v tujo, večinoma precej manj razvito deželo, po navadi na kak otok (Čile), kjer se skupaj z dobrimi domorodci (čilskimi fašisti) postavi po robu zlobnemu in zatiralskemu vladarju (Ljudska fronta) in seveda vedno zmaga. Tako si je leta 1971, skoraj sočasno s prvim pohodom domačih fašistov, t. i. »maršem praznih loncev in ponev«, prizadeval s svojimi nečaki spraviti zakonitega kralja nazaj na prestol. Puč v stripu je bil uspešen, v realnosti pač ne. To je bil povod za nastanek knjige Kako brati Jaka Racmana, ki je bila 11. septembra leta 1973, ko je s pomočjo Cie prevzela oblast vojaška hunta, prepovedana. Padec demokratično izvoljene socialistične vlade je še pred pučem napovedal tudi Disney v stripu, v katerem kmet s puško prežene mrhovinarska jastreba, Marxa in Hegla (mogoče je bil mišljen Engels ali pa so Disneyjevi filozofi našli vir zločinskega komunizma že pri Heglu), s svojega polja rekoč, da je »orožje edina stvar, ki se je ti ptiči bojijo«. Knjiga Kako brati Jaka Racmana je bila prepovedana skupaj z drugimi marksističnimi in levičarskimi deli, ki so bila v srednjeveškem, ali bolje, fašističnem duhu sežgana na grmadi.
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
No, tole pa je "masthevuša", bešmimater.
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
V knjigi so obravnavani naslednji stripi in avtorji:
KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST
Ariel Dorfman in Arman Mattelart: Kako brati Jaka Racmana
TINTIN ZA TELEBANE
Georges Remi – Hergé: Tintin
ASTERIKS MED SATIRO IN STEREOTIPI
René Goscinny in Albert Uderzo: Asteriks
MUSTER MED UMETNOSTJO IN KIČEM
Miki Muster: Zvitorepec
MOŽ, KI NI HOTEL POSTATI MILIJONAR
Bill Watterson: Calvin in Hobbes
MAČEK Z OTOŽNIM POGLEDOM
Juan Diaz Canales in Juanjo Guarnido: Blacksad
LEGENDA O VELIKEM INKVIZITORJU
Matjaž Bertoncelj: Eppur si muove
OD FINŽGARJA DO DOSTOJEVSKEGA
Matjaž Bertoncelj: Ponižani in razžaljeni
KAKO JE TILENTROP REŠIL SLOVENSKI STRIP
Nikola Lekić in Lazo Sredanović: Tilentrop
OD STRIPOVSKEGA SKOJEVCA DO VITEZA UMETNOSTI
Igor Kordej: Déjà vu
MORJE, PESEK IN SMRT
Pierre Oscar Lévy in Frederik Peeters: Peščeni grad
POSLEDNJI ROMANTIČNI JUNAK
Hermann (Hermann Huppen): Jeremiah
RANXEROX V DEŽELI POLITIČNE (NE)KOREKTNOSTI
Stefano Tamburini in Tanino Liberatore: Ranxerox
DIAMANTI IZ ZONE SOMRAKA
Agnès & Jean-Claude Bartoll in Bernard Kolle: Diamanti
(ČRNA) KRONIKA NEKEGA UMETNIKA
Andrej Štular: Kronike
KAKO JE ZAJEC PRAZNOVAL BOŽIČ
David Krančan: Pijani zajec
RISAR Z NEŽNIM UGRIZOM
Evald Flisar in Damijan Stepančič: Dama z železnim ugrizom
ORWELL ZA VSE ČASE
Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič: Živalska kmetija
SAGA O SUPERGI
Neli Kodrić Filipič in Damijan Stepančič: Superga
IZ BOSNE Z LJUBEZNIJO
Manka Kremenšek Križman in Tanja Komadina: Fino kolo
ZGODBA O KORENINAH
Samira Kentrić: Balkanalije
PISMO SLOVENSKEMU DOMOLJUBU
Samira Kentrić: Pismo Adni
BASNI O VOJNI IN MIRU
Tomaž Lavrič: Bosanske basni
MED EVROPO IN BALKANOM
Tomaž Lavrič: Evropa
ČUDOVITI PLES TELES
Tomaž Lavrič: Lomm
ZGODBA O BOGU
Tomaž Lavrič: Tolpa mladega Ješue
TUDI BOG JE SAMO ČLOVEK
Izar Lunaček: Založeni raj
PARADA PONOSA IN SATIRE
Ralf König: Super paradiž
MOJSTER IN VALENTINA
Guido Crepax: Valentina
ZLOČIN, KAZEN IN SEKS
Marjan Amalietti: Pet očetov Neninega otroka
DNEVNIK NEKE NAJSTNICE
Inga Sætre: Umetnost padanja
O DEČKU, KI NI HOTEL ODRASTI …
Régis Loisel: Peter Pan
TESNA KOŽA
Jung: Medena koža
OČE, BOG IN PES
Riad Sattouf: Arabec prihodnosti
RDEČA ZVEZDA AMERIŠKEGA STRIPA
Nina Bunjevac: Očetnjava
REKVIEM ZA OČETA IN ŠTIRI HČERE
Héctor Germán Oesterheld in Alberto & Enrique Breccia: Che
BALADA O RDEČI ROŽI
Kate Evans: Rdeča Rosa
ALMA ZA ZAČETNIKE
Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič: Alma M. Karlin, svetovljanka iz province
VRNITEV ODPISANIH
Ðorđe Lebović in Jules Radilović: Partizani
KRISTINA IN TEŽAVE S SPOMINOM
Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić: Spomini in sanje Kristine B.
DOLGA FAŠISTIČNA ZIMA
Davide Toffolo: Italijanska zima
KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST
Ariel Dorfman in Arman Mattelart: Kako brati Jaka Racmana
TINTIN ZA TELEBANE
Georges Remi – Hergé: Tintin
ASTERIKS MED SATIRO IN STEREOTIPI
René Goscinny in Albert Uderzo: Asteriks
MUSTER MED UMETNOSTJO IN KIČEM
Miki Muster: Zvitorepec
MOŽ, KI NI HOTEL POSTATI MILIJONAR
Bill Watterson: Calvin in Hobbes
MAČEK Z OTOŽNIM POGLEDOM
Juan Diaz Canales in Juanjo Guarnido: Blacksad
LEGENDA O VELIKEM INKVIZITORJU
Matjaž Bertoncelj: Eppur si muove
OD FINŽGARJA DO DOSTOJEVSKEGA
Matjaž Bertoncelj: Ponižani in razžaljeni
KAKO JE TILENTROP REŠIL SLOVENSKI STRIP
Nikola Lekić in Lazo Sredanović: Tilentrop
OD STRIPOVSKEGA SKOJEVCA DO VITEZA UMETNOSTI
Igor Kordej: Déjà vu
MORJE, PESEK IN SMRT
Pierre Oscar Lévy in Frederik Peeters: Peščeni grad
POSLEDNJI ROMANTIČNI JUNAK
Hermann (Hermann Huppen): Jeremiah
RANXEROX V DEŽELI POLITIČNE (NE)KOREKTNOSTI
Stefano Tamburini in Tanino Liberatore: Ranxerox
DIAMANTI IZ ZONE SOMRAKA
Agnès & Jean-Claude Bartoll in Bernard Kolle: Diamanti
(ČRNA) KRONIKA NEKEGA UMETNIKA
Andrej Štular: Kronike
KAKO JE ZAJEC PRAZNOVAL BOŽIČ
David Krančan: Pijani zajec
RISAR Z NEŽNIM UGRIZOM
Evald Flisar in Damijan Stepančič: Dama z železnim ugrizom
ORWELL ZA VSE ČASE
Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič: Živalska kmetija
SAGA O SUPERGI
Neli Kodrić Filipič in Damijan Stepančič: Superga
IZ BOSNE Z LJUBEZNIJO
Manka Kremenšek Križman in Tanja Komadina: Fino kolo
ZGODBA O KORENINAH
Samira Kentrić: Balkanalije
PISMO SLOVENSKEMU DOMOLJUBU
Samira Kentrić: Pismo Adni
BASNI O VOJNI IN MIRU
Tomaž Lavrič: Bosanske basni
MED EVROPO IN BALKANOM
Tomaž Lavrič: Evropa
ČUDOVITI PLES TELES
Tomaž Lavrič: Lomm
ZGODBA O BOGU
Tomaž Lavrič: Tolpa mladega Ješue
TUDI BOG JE SAMO ČLOVEK
Izar Lunaček: Založeni raj
PARADA PONOSA IN SATIRE
Ralf König: Super paradiž
MOJSTER IN VALENTINA
Guido Crepax: Valentina
ZLOČIN, KAZEN IN SEKS
Marjan Amalietti: Pet očetov Neninega otroka
DNEVNIK NEKE NAJSTNICE
Inga Sætre: Umetnost padanja
O DEČKU, KI NI HOTEL ODRASTI …
Régis Loisel: Peter Pan
TESNA KOŽA
Jung: Medena koža
OČE, BOG IN PES
Riad Sattouf: Arabec prihodnosti
RDEČA ZVEZDA AMERIŠKEGA STRIPA
Nina Bunjevac: Očetnjava
REKVIEM ZA OČETA IN ŠTIRI HČERE
Héctor Germán Oesterheld in Alberto & Enrique Breccia: Che
BALADA O RDEČI ROŽI
Kate Evans: Rdeča Rosa
ALMA ZA ZAČETNIKE
Marijan Pušavec in Jakob Klemenčič: Alma M. Karlin, svetovljanka iz province
VRNITEV ODPISANIH
Ðorđe Lebović in Jules Radilović: Partizani
KRISTINA IN TEŽAVE S SPOMINOM
Blaž Vurnik in Zoran Smiljanić: Spomini in sanje Kristine B.
DOLGA FAŠISTIČNA ZIMA
Davide Toffolo: Italijanska zima
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Še tehnični podatki o knjigi:
Založba: cf
Spremna beseda: Ana Bogataj
Lektura: Amelia Kraigher
Vezava: mehka
Format: A5
Št. strani: 320
Tisk: čb
Naklada: 400 izvodov
Cena: 23 evrov
Založba: cf
Spremna beseda: Ana Bogataj
Lektura: Amelia Kraigher
Vezava: mehka
Format: A5
Št. strani: 320
Tisk: čb
Naklada: 400 izvodov
Cena: 23 evrov
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Samo dva velikana stripovske umetnosti imata čast biti (s)pregledana s strani našega velikega avtorja, teoretika in kritika stripa - Iztoka Sitarja Ninela. Komaj čakam, da preberem prvi dve recenziji.
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Super.
A je kakšen popust za forumaše?
A je kakšen popust za forumaše?
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Včeraj sem imel na Tinti predstavitev knjige, na žalost brez same knjige, ker so
v tiskarni malce zamudili rok in je niso pravočasno natisnili. Ob tem bi se zahvalil
vsem, ki so bili na predstavitvi (in sploh na festivalu), še posebno pa Pii Nikolič za
izvrstno vodenje. Knjiga izide naslednji teden in kot mi je rekla urednica, jo bo na
predstavitvi mogoče kupiti z 20% popustom. Kdaj in kje bo predstavitev vas še
obvestim, takoj ko sam izvem
v tiskarni malce zamudili rok in je niso pravočasno natisnili. Ob tem bi se zahvalil
vsem, ki so bili na predstavitvi (in sploh na festivalu), še posebno pa Pii Nikolič za
izvrstno vodenje. Knjiga izide naslednji teden in kot mi je rekla urednica, jo bo na
predstavitvi mogoče kupiti z 20% popustom. Kdaj in kje bo predstavitev vas še
obvestim, takoj ko sam izvem
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Ninel, izgleda zelo zanimivo branje, čestitke
GOTOF JE!
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Jaka Racman na knjižnem sejmu v nedeljo, 26. novembra ob 15. uri
PISATELJSKI ODER NA 33. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU
Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma (vhod iz Parka Sveta Evrope)
15.00-16.00
KOOPERATIVA THD: KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST?
Družbena kritika in politična (ne)korektnost v stripu – ob izidu knjige Kako je Jaka Racman postal fašist Iztoka Sitarja v zbirki Varia
Povezuje: Ana Bogataj
Gosta: Iztok Sitar in Izar Lunaček
Prireja: Založba /*cf. v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
Premišljevali bomo o družbeni kritiki in političnih anomalijah, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter grafičnih romanih
za odrasle, secirali imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asterixu in rasizem v Tintinu. Med domačimi avtorji se bomo posvetili
prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi in
Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let. Zanimivo pri nas je namreč to, da se je družbenokritični strip pojavil hkrati
s humorističnim in pustolovskim, kar je edinstveno v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko
družbeno angažiranih del.
PISATELJSKI ODER NA 33. SLOVENSKEM KNJIŽNEM SEJMU
Velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma (vhod iz Parka Sveta Evrope)
15.00-16.00
KOOPERATIVA THD: KAKO JE JAKA RACMAN POSTAL FAŠIST?
Družbena kritika in politična (ne)korektnost v stripu – ob izidu knjige Kako je Jaka Racman postal fašist Iztoka Sitarja v zbirki Varia
Povezuje: Ana Bogataj
Gosta: Iztok Sitar in Izar Lunaček
Prireja: Založba /*cf. v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev
Premišljevali bomo o družbeni kritiki in političnih anomalijah, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter grafičnih romanih
za odrasle, secirali imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asterixu in rasizem v Tintinu. Med domačimi avtorji se bomo posvetili
prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi in
Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let. Zanimivo pri nas je namreč to, da se je družbenokritični strip pojavil hkrati
s humorističnim in pustolovskim, kar je edinstveno v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko
družbeno angažiranih del.
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Ob izidu knjige Iztoka Sitarja
Kako je Jaka Racman postal fašist
vas v ponedeljek, 4. decembra ob 19. uri
vljudno vabimo v Pritličje, Mestni trg 2 (Ljubljana)
na predstavitev knjige in pogovor z avtorjem,
ki ga bo vodila Ana Bogataj.
Tema: Družbena kritika in politična (ne)korektnost v stripu
Premišljevali bomo o družbeni kritiki in političnih anomalijah, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter grafičnih romanih
za odrasle, secirali imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asteriksu in rasizem v Tintinu. Med domačimi avtorji se bomo posvetili
prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi in
Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let. Zanimivo pri slovenskem stripu je namreč to, da se je družbenokritični strip po-
javil hkrati s humorističnim in pustolovskim, kar je unikum v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko
družbeno angažiranih del.
Knjiga je izšla pri Založbi /*cf.
https://www.zalozbacf.si/index.php/kako ... asist.html
Vabljeni!
Kako je Jaka Racman postal fašist
vas v ponedeljek, 4. decembra ob 19. uri
vljudno vabimo v Pritličje, Mestni trg 2 (Ljubljana)
na predstavitev knjige in pogovor z avtorjem,
ki ga bo vodila Ana Bogataj.
Tema: Družbena kritika in politična (ne)korektnost v stripu
Premišljevali bomo o družbeni kritiki in političnih anomalijah, ki se pojavljajo v mladinskih in humorističnih stripih ter grafičnih romanih
za odrasle, secirali imperializem v Disneyjevih stripih, šovinizem v Asteriksu in rasizem v Tintinu. Med domačimi avtorji se bomo posvetili
prvemu antifašističnemu stripu iz leta 1927, partizanskemu stripu, razcvetu satiričnega stripa po informbiroju, Gatnikovi Magni Purgi in
Lavričevim družbenokritičnim stripom iz devetdesetih let. Zanimivo pri slovenskem stripu je namreč to, da se je družbenokritični strip po-
javil hkrati s humorističnim in pustolovskim, kar je unikum v evropskem in svetovnem merilu, zato imamo v primerjavi s tujino tudi toliko
družbeno angažiranih del.
Knjiga je izšla pri Založbi /*cf.
https://www.zalozbacf.si/index.php/kako ... asist.html
Vabljeni!
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Video posnetek pogovora:
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Še zadnjič letos vabljeni na predstavitev knjige
Kako je Jaka Racman postal fašist,
ki bo v torek, 12. decembra ob 18. uri
v Modrijanovi knjigarni v Škofji Loki na Cankarjevem trgu 17.
Pogovor z avtorjem bo vodila Ana Bogataj.
Kako je Jaka Racman postal fašist,
ki bo v torek, 12. decembra ob 18. uri
v Modrijanovi knjigarni v Škofji Loki na Cankarjevem trgu 17.
Pogovor z avtorjem bo vodila Ana Bogataj.
Re: Iztok Sitar: Kako je Jaka Racman postal fašist
Gorenjski glas, 19. 12. 2017