Matteo 1 (1914.-1915.) (Fibra)
Matteo 2 (1917.-1918.) (Fibra)
Matteo 3 (kolovoz 1936.) (Fibra)
Prebral prve tri epizode Mattea, končno moram reči. Po Odgodi in Potkazivaču sem si vzel raje malo pavze od Gibrata. Ok, saj riše lepo, oz. recimo očem všečno. A so po drugi strani njegovi liki tudi bolj kot ne lutke. Pogosto imajo nek "plastičen" pogled. Da ne omenjam, da so si vse ženske podobne kot jajce jajcu. Razlikuješ jih lahko samo po frizuri ali morda barvi oči, če so v prvem planu. Pa saj so si tudi tipi precej podobni, razen močnejših, plešastih ipd.
Kar se pa zgodbe tiče... Smo v letu 1914 in imamo levičarja španskih korenin (kako priročno - mislim na kasnejše albume
), ki živi v Franciji. Svoje poglede je nasledil po očetu. Zaradi ljubezni se pridruži vojski in krene v 1. sv. vojno, čeprav mu kot tujcu ne bi bilo treba. Njegova "ljubezen" ga zamenja za drugega, bolj plemiške krvi in bolje situiranega, o katerem mu je že prej kar naprej občudujoče govorila. V vojni je ranjen (kot pred tem tudi njegov kolega, ki oslepi), ko leži v bolnišnici spozna bolničarko Amelie s katero ohrani prijateljske stike tudi kasneje. Ko se vrne domov (dopust), po ugotovitvi, da se je njegova ljubezen medtem poročila z drugim, pobegne v Španijo.
Ko se vrne domov (smo že v letih 1917/18) še enkrat poskuša s svojo Juliette (njen mož jo je medtem tudi skupil v vojni in ostaja zaprt doma) in jo prepričuje naj pobegne z njim v Rusijo, kjer je v teku revolucija. Nič od tega, tako odide sam s prijateljem. Seveda tudi tam spozna eno lahko, ki naredi vse za svoje cilje (revolucija) in njeno sestro - zanimivo, da sem ves čas branja kasnejšega 3. albuma mislil, da je to ta njena sestra, ne pa tista medicinska sestra (čeprav je jasno navedeno njeno ime
toliko o podobnosti teh žensk). V Rusiji spozna, da revolucija žre svoje otroke in se vrne razočaran domov. Sicer je na misiji, da priskrbi zdravila, ranjen je pa tudi njegov kolega. Ko ugotovi, da je prijatelj medtem že umrl, lahkoživka pa mu to sprva zamolči, da bi se vrnil v Rusijo, jo pusti samo z zdravili, da se vrne k revoluciji, on pa se razočaran preda oblastem, ki so ga ves ta čas iskale, saj se med 1. sv. vojno ni vrnil na fronto. Dobi 20 let zapora v Francoski Gvajani, kjer drobi kamen.
V 3. zgodbi se vrne iz zapora domov (smo že leta 1936 in nad njegovo Španijo se zgrinjajo temni oblaki fašizma in Franca), tu je tudi medicinska sestra Amelie, v katero se njegov slepi prijatelj zaljubi, čeprav je ona že z drugim (cinco marinco). Ugotovi, da se je njegova stara ljubezen Juliette po smrti moža (ustrelil se je) odselila iz njihovega dvorca in živi sama z otrokom, sedaj že mladeničem. Možni SPOILER-ji! Pove mu, da je to dejansko njegov sin, mož je postal neploden po ranah v vojni, in se je tudi zato ustrelil, ko je ugotovil, da je noseča. Zanosila je takrat, ko jo je Matteo nagovarjal, naj pobegne z njim v Rusijo. Spet se spečata, a še preden bi sin (ki je bolj desnih pogledov in ponosen na svojega plemiškega "očeta") lahko izvedel, kdo je dejansko njegov oče, se zgodi nova "nesreča" - pri kraji orožja, ki so ga desničarji želeli spraviti v Španijo za nacionaliste (ali pa je bil namenjen za kakšne druge cilje) jo skupi eden od teh, katerim so ukradli orožje. Tako jo z ukradenim orožjem spet odrine v Španijo, s čolnom, kot že tolikokrat prej (dejansko imamo v stripu precej ponavljajočih se motivov, kot že omenjeni odhod s čolnom, pa odhodi vojakov na fronto) in drugim prijateljem, pri tem pa se za pot z njima v Španijo odloči tudi Amelio in zapusti svojega cincajočega in boječega partnerja.
Dejansko je ta tretji album še najboljši in najbolj zanimiv od prvih treh. V Franciji je lansko leto izšel četrti album, ki se dogaja med Špansko državljansko vojno, oz. na njenem začetku konec leta 1936.
Zadnji (tretji) album je popravil celokupen vtis, tudi smotana Juliette se je malenkost odkupila, sedaj pa počakajmo, da Fibra vrže ven še četrti album. Glede na to, da na Bedetequi piše, da je serijal še vedno v teku (čeprav to ni vedno 100 %), lahko pričakujemo še nove epizode, morda tudi v 2. svetovni vojni. Recimo, da se njegov sin pridruži izdajalskim Francozom, Vichyjevi Franciji ali kaj podobnega. Bomo videli.