Danes prečital!

[valiant]

NURY: SMRT CARU Moja ocena: 8,5/10

Zaradi Bilo jednom od francuskoj zelo rad preberem vse od Nuryja. Tudi tale strip je dober. Obravnava atentat na strica vladarja Nikolaj drugega, torej ne carja, ampak strica, ki je guverner. Strip je zanimiv, Mogoče bi bilo lahko vse skupaj še bolj dodelano, saj se zgodba odvije na 100 straneh.
Niso toliko predstavljene razmere v Rusiji, čeprav so nakazane z lakoto in streljanjem v množico protestnikov. Torej tole ni Doktor Živago. Je bolj premočrtno, a vseeno všečno.

[tilitili]

Darwyn Cooke + Stewart: Nova granica 1, 2



Darwyn Cooke je bil mojster Ena A. Tako risarsko kot scenaristično. Ne samo zaradi prej prebranih Parkerjev (izšli pri DW), Catwoman in Selina's big score, New Frontier je izjemen stripovski dosežek in ni bil zastonj nagrajen z vsemi mogočimi nagradami (Eisner, Harvey in Shuster). O risanju samo eno - briljantno. Retro stil, ki paše na zgodbe iz 50-,60- ali 70-ih je tako enostaven, pripovedujoč, da ga sploh ne morem prehvalit. Kompozicija - fantastično, način pripovedovanja - te tako potegne, da letiš kot Superman skozi zgodbo, vse paše, vse je skladno. Izjemno mu je uspelo pričarat Ameriko v obdobju po drugi svetovni vojni - lokali, avti, moda, frizure, reklame, hrana, plastično-pastelne barve vsemogočega v okolici....



Zgodba sama oz vse podzgodbe, ki po vsej verjetnosti sestavljajo čudovito celoto ameriškega superherojskega stripa med Zlato in Srebrno dobo je umetnina. Strokovnjakom za tovrstni strip najbrž ne pove kaj dosti novega, meni kot neznalcu pa se zdi, da je Cooke sestavil mozaik iz vseh mogočih zgodb, dodal manjkajoče vezivo in sestavil zgodbo o borbi proti zlu.
Namreč v obdobju po 2 sv vojni se je začelo obdobje hladne vojne, grozeča prikazen jedrske vojne je rasla iz dneva v dan, tekmovanje obeh velesil pri osvajanju vesolja je sproduciralo ogromno znanstvenih dosežkov in jih spreobrnilo v vrsto priložnosti, kako uničiti svet. Makartizem in lov na čarovnice! Vse to je navdajalo svobodomisleče ljudi s strahom o popolnem uničenju človeštva. In tu pridejo (kako naivno otroško razmišljanje kajneda) na vrsto superheroji, ki prihajajo iz drugih svetov, planetov, superheroji, ki so v bistvu navadni ljudje katerim se je zgodilo kaj nadnaravnega, ki so našli ali jim je bil dan kak predmet s supermočmi, ki so nastali ob kakem ponesrečenem eksperimentu, kar jim je spet dalo supermoči. Ali pa so navadni ljudje, pač malo bolje natrenirani s kakim tehnološko dovršenim kostumom. Tega pofla je malo morje in sam spadam med tiste, ki nekako ne morem vzljubiti raznoraznih superjunakov, kot so Green Lantern, Wonder woman, Flash, XMan, Hawk, skor pa cela sedmorka imenovana Justice League.

Vsi ti frajerji in frajerke so tako popolni, oni ne poznajo zavisti, požrešnosti, ljubosumnosti. Njih je ena sama ljubezen in neomajna vera v človeško dobroto navkljub vsem hudobijam, koruptivnosti, zlu, vojnam, grozotam, ki smo jih ljudje sposobni. Oni se združijo kot eden z ljudmi z nadnaravnimi sposobnostmi proti zlu.


Zmeraj. Četudi jih vmes ljudje sami izobčijo, preganjajo, ubijajo, zapirajo.....pa še človeštvo in naš planet zraven. In potem odjadrajo skupaj naprej v sveto bodočnost.

[valiant]

KORDEJ: MARŠAL BASS (FIBRA) Moja ocena: 8/10

Maršal Bass je trd, nasilen vestren. V prvi zgodbi se Bass, ki je črnec infiltrira v črnsko bando in pripomore k njenemu uničenju. V drugi zgodbi je pa v ospredju morilska družina, ki ubija osamljene popotnike. Obe zgodbi sta v redu. Tudi risba je zelo dobra.

[tilitili]

Victor Santos: Polar: Came from the Cold

Španec riše kot Frank Miller s pridihom Munoza. ČB strip z eno barvo: rdeče-oranžno. Malo za pokušino:







Zgodba pa pravi triler, nekje med Bournom in Point Blank. V glavnem, bivšega vrhunskega agenta/eksekutorja, ki uživa v pokoju nekje na zasneženem severu, se spravijo likvidirat njegovi bivši zaposlovalci. Zakaj, ne zvemo, dejstvo je, da ga hočejo brezpogojno mrtvega. Vmes ga še čisto v stilu kakega norega nafuqanega zdravnika iz Sin Cityja vsakodnevno ohranja pri življenju in muči/nasecka psihopat. Hkrati ga hoče mrtvega še femme fatale morilka tipa črne vdove.
Seveda Black Kaiser ne bi bil legenda - mojster zavidljivega ugleda eksekutorja, če ne bi "pospravil" zadevo in izginil.
Samega texta ni ravno veliko, dialogov skoraj nič, slike povejo vse, še največ miniaturce.

V enem intervjuju Santos pove, da bo s tem karakterjem nadaljeval. Na trgu sta dva nadaljevanja so far: Vol2 (Eye for an eye) in Vol3 (No mercy for sister Maria).
Njegovi izdelki so še: Mice templar (sem bral in menda tudi nekaj napisal o tem super stripu), Rashomon, Filthy rich...

[tilitili]

Ker se mi je zdelo, da tegale topika ne bere ravno veliko število ljudi, pač glede na mrtvilo zadnje čase, sem si zapisal število ogledov 11.7. in ugotovil, da se je v enem tednu nabralo reci-in-piši 507 ogledov. Sam nisem odpiral topika, da ne bi dodatno dvigal številke ogledov. A zdaj se mi poraja vprašanje - kdo toliko bere ta topik in kolikokrat ga greste (ponovno) brat. Pa zakaj?
507-krat!!!!!!!!!!!!!! V enem tednu.

[BuDi]

Prebral:

Eight Million Ways to Die (John K. Snyder II po knjigi Lawrenca Blocka)

Stripovska obdelava klasične kriminalke (s koncem potegnjenim kar iz nekje), ki je bila v osemdesetih posneta tudi kot čisto gledljiv film (Jeff Bridges, Rosanna Arquette, Andy Garcia, 8 Million Ways to Die, 1986)

Precej nenavaden pristop k stripu, ki izpade kot slikanica s tekstom, izredno statična risba, ki spominja na (skice za) stare filmske plakate.

Občutki so zelo mešani. nisem navajen tako statičnih stripov, nisem imel nobene občutka dejanskega gibanja, risba je sicer meni zelo všečna, občasno pa je videti, da avtor ni povsem vedel kako bi postavil kakšen kader in bi moral kakšnega sem pa tja kaj morda pred dokončanjem še malo prepozicionirat.

Kljub pomankljivostim osvežitev med čačkarijami artom, ki izhaja zadnje čase.

[tilitili]

Men zgleda bolj retro stil, kot pa statično (tako risanje kot "oblački"). Se pa s teboj popolnoma strinjam glede čačkarij. In mi je kar všeč tale strip.

[tilitili]

Aya iz Yopougona
Marguerite Abouet in Clément Oubrerie

Nekakšen hommage brezskrbni preteklosti sredi sedemdesetih, kakih par let pred veliko sušo in gospodarsko krizo sredi osemdesetih. Slonokoščena obala je bila eden največjih izvoznikov kave (3. na svetu), kokosa (prvi), ananasa in palmovega olja (prvi v Afriki) s pomočjo francoskih gospodarskih svetovalcev, učiteljev....V osemdesetih po krizi pa je šlo le še navzdol - stavke javnih uslužbencev, upori in demonstracije kmetov in gospodarstvenikov s podeželja, padec izvoza....vse to je rezultiralo v politični nestabilnosti, dveh državljanskih vojnah, vojaškem puču, menjavanjem vlad, nezaposlenosti...

Iz stripa veje pristno veselje in boli-te-k**** al pa žoa-de-vivr duh. Tipično afriško (če ni morda to samo moj stereotip?) početje, ko te boli za jutri, uživaš za danes, nobena ovira ni previsoka, vsi problemi so nula napram neurejeni frizuri, da foter vodi dvojno življenje in ima dve familiji ni problem, jeba je če nimaš novih cot za na tekmovanje za mis Yop Cityja. Al pa pač mladim puncam ni prioriteta nič drugega kot izgledat dovolj vabljivo pa oženit se v dobro bogato familijo z glupcem, čeprav vejo, da jih bo po poroki podolgem in počez varal z drugimi.

Risanje samo je enostavno, vse špila predvsem pa je duhovito. Kot cel strip. Vseh 360 strani. Bravo. Hvala Poli.

[BuDi]

Babylon Berlin – graphic novel
Volker Kutscher & Arne Jysch

Nemški strip (bral sem angleško verzijo) po knjigi Babylon Berlin, po kateri je bila pred nedavnim posneta tudi ena najdražjih evropskih TV seriij z istim naslovom. Dogajanje je postavljeno v Berlin med vojnama (1929) z vsemi težavami dežele in mesta v tem obdobju. Strip se sicer menda 100% drži knjige, ne serije, nisem je bral, je pa očitno vse malenkost drugače od serije, manj kompleksno. Ampak stripu niti ne škodi.

Risba je razgibana, čeprav preprosta. Zelo prijazno očem ljubitelja ČB risbe. Osebno bi mogoče najbližje primerjal s kakšnim Petrušo (?)







Priporočam. (TV serijo še bolj)

[ninel]

Osebno bi mogoče najbližje primerjal s kakšnim Petrušo (?)

Kje pa tukaj vidiš kaj Petruše...?

[wer]

Dillon: Nao Brown

Narisan je zelo lepo, izjemno. Sama zgodba je pač zgodba o dekletu z OCD (morilske misli) in njeni življenski poti s prijateljem, cimro, mamo, fantom in prijatelji (budistični center). In z OCD. Hitro pozabljivo, čeprav je risanje vrhunsko.

Se strinjam z napisanim, prebral sem pa tudi Gospođica Nedirka - Djevica iz bordela. Ta mi je bil še bolj všeč, zgodba zanimiva, risba štima.
Doma me čaka še Aya iz Yopougona, po napisanem na forumu pričakujem dobro branje.
V zadnjem času sem se vrgel še na branje Brendona in moram reči, da me je kar presenetil v pozitivnem smislu. Ali pa sem presenetil samega sebe saj mi sicer tovrstna tematika (vsaj doslej) ni pisana na kožo...

[Poli 78]

Delirična svakodnevnica - Kolorka 73 (Fibra)

Zbirka kratkih črnohumornih, bizarnih, tudi nadrealnih zgodbic španskega avtorja Miguelanxa Prada. Pred tem sem bral samo njegov Trag kredom (Omnibus), ki je... bi rekel, nekje v vodah Peetersovega Peščenega gradu, in so mi te zgodbice bolj všeč. Tudi tu je nekaj zgodbic pobarvanih kot v "kredi".
Čeprav je tale zbirka 3-4 stranskih zgodbic izšla že leta 1987, je še vedno sveža. V branju sem zelo užival, hkrati pa sem se moral zadrževati, da jih nisem prebral preveč naenkrat, da bi ja trajalo čim dlje. Večina zgodb se sicer naslanja na medosebne odnose, tako v službi kot na cesti, moški-ženska, izleti v naravo so tudi posebna veja ( ), a jih avtor zabeli s precej bizarnimi zapleti. Všeč mi je bilo tudi njegovo oštevilčenje posameznih strani zgodbic (ni uporabljal samo številk, ampak tudi znake, pike). Priporočam! Je pa res, da tole verjetno ni čtivo za vsakogar.
Menim, da se še vrnem k tem zgodbam.

[Poli 78]

Medena koža 1-3 (Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta)
Zelo dobro, priporočam! Koliko korejskih otrok (sirot) je bilo posvojenih na Zahod, in tu je zgodba enega od njih. Verjetno si bom pogledal še film, zelo dobro narejeno.


Odmetnuti (Libellus)
Ne vem no... gibljem se nekje med dobro in slabo. Zgodba je pač posebna. Napisana je vsekakor tako, da se dobro bere, včasih moraš sicer malo loviti konce, a je zabavna. Risanje cool, tako Sudžuke kot Parlova. Ampak... malo dolg špeh, za zgodbo nekje v oblakih. Ne vem še sicer kaj, a nekaj manjka. Vsekakor pa ni tako slabo, kot sem lahko ponekod bral.


Maria Dolares (Libellus)
Tole sploh ni tako grozno, kot so nekateri opisovali. Povsem zabavna kratka zgodbica Abulija z risbo Felixa Vege.


Crvena maska - Kolorka 91 (Fibra)
No ja. Maaah... saj je za prebrati. Ni pa res neko remek delo.


Ipak i ovdje - Orka 27 (Fibra)
Kr neki. Nepotrebno. Ok, risba - ja, Tardi je to. To je pa tudi vse.


Granvil 3-4 (Darkwood)
Ne vem zakaj si jih tako "spljuval" tili? Meni sta pa ti dve zgodbi povsem sedli. Po trojki sem prav komaj sem čakal, da nadaljujem. Nič razočaranja. Čim več novih zgodb prosim (pa se ne palim na steam punk).


Mali dućan smijeha - Kolorka 32 (Fibra)
Kratka Rabateova. Ni sicer na nivoju Potočićev, ampak "može da prođe". Depra, ko ga zapusti njegova, pa potem pride nova in se z vsemi štirimi obesi na njo, ona pa ne želi obešalnika, ampak njega. Naj se skulira in morda spet začneta, kot je treba... tako nekako.


Rabinov mačak - Perle integrali 5 (Darkwood)
Zabavno! Like za tole. Edino velik minus za glupi font - em ne zgleda prav nič dobro in posebno, em se ne da brati (ponekod nimam pojma kaj je pisalo). Res srčna in zanimiva zgodba.

[Corto]

Granvil 3-4 (Darkwood)
Ne vem zakaj si jih tako "spljuval" tili? Meni sta pa ti dve zgodbi povsem sedli. Po trojki sem prav komaj sem čakal, da nadaljujem. Nič razočaranja. Čim več novih zgodb prosim (pa se ne palim na steam punk).

Meni je odličen Granvil. Darkwood naj bi v kratkem objavil še zadnji peti del.

[Poli 78]

Pa je povsem sigurno, da bo peti del hkrati tudi zadnji zadnji?


Aja, omeniti velja še to, da avtor v ta svet antropomorfnih likov, kjer so "testoliki" - ljudje, nekakšna drugorazredna bitja, navrže še like iz znanih stripov, kot so Asterix in Obelix, Lucky Luke... seveda rahlo "zamaskirani" v človeško podobo.
Z risbo je pa tako, da bi verjetno našel napake in stvari, ki niso najboljše, a je vseskupni učinek takšen, da prav lepo "pali". Tudi barve, kljub načinu.