Članki o stripu v naših časopisih

[macon]

Nisem bil mladenič. Za razliko od lastnika trgovinice vem, kaj je in kaj ni strip, ker sem jih že takrat risal in bral okoli 30 let. Vem, kaj je sekvenca podob, kako jih povezovati in kaj jih povezuje in to potem znam zagovarjati. Lastnik trgovinice je bil samo žaljiv in primitiven, kot pač zna in je, kar vemo zanj.

Namesto, da preusmerjaš fokus, izvoli komentirati, zakaj je Pismo Adni strip. A zato, ker so tako napisali v medijih?

[tilitili]

V današnjem Delu si lahko ob bližajočem odprtju razstave angažiranega stripa preberete intervju z Iztokom Sitarjem.
http://www.delo.si/kultura/vizualna-ume ... erejo.html

Ninel, a je na voljo celoten članek kje?

[tilitili]

V petkovem Gorenjskem glasu si boste lahko prebrali recenzijo Bertoncljevega
stripa Eppur si muove - Per aspera ad astra izpod peresa Igorja Kavčiča.

a tole je na voljo v celoti? Mislim na elektronsko verzijo....

[ninel]

V današnjem Delu si lahko ob bližajočem odprtju razstave angažiranega stripa preberete intervju z Iztokom Sitarjem.
http://www.delo.si/kultura/vizualna-ume ... erejo.html

Ninel, a je na voljo celoten članek kje?

Samo klikni na link, pa dobiš celoten članek.

[ninel]

V petkovem Gorenjskem glasu si boste lahko prebrali recenzijo Bertoncljevega
stripa Eppur si muove - Per aspera ad astra izpod peresa Igorja Kavčiča.

a tole je na voljo v celoti? Mislim na elektronsko verzijo....

Članek še ni izšel. Na te novinarje se ne moreš čisto nič zanesti...
Sicer pa ne vem, zakaj te zanima Bertoncljeva recenzija, saj ga imaš na ignore

[tilitili]

V petkovem Gorenjskem glasu si boste lahko prebrali recenzijo Bertoncljevega
stripa Eppur si muove - Per aspera ad astra izpod peresa Igorja Kavčiča.

a tole je na voljo v celoti? Mislim na elektronsko verzijo....

Članek še ni izšel. Na te novinarje se ne moreš čisto nič zanesti...
Sicer pa ne vem, zakaj te zanima Bertoncljeva recenzija, saj ga imaš na ignore

Kar se stripov tiče, sploh pa njegovih mnenj&kritik, je čist u redu dec. Seveda, dokler ne pade v "mirovička" oz "stripburger" mode.

[tilitili]

Samo klikni na link, pa dobiš celoten članek.

qrba - zdej sem dobil celega. prej je bilo na voljo le prvih 300 znakov.

[ninel]

V avgustovski Literaturi si lahko preberete recenzijo Pisma Adni Samire Kentrić.
http://www.ludliteratura.si/revija/301-302/

[ninel]

Kaže, da je recenzija Bertoncljevega stripa že izšla v Gorenjskem glasu, pa sem jo spregledal...

Inkvizitor na delu

http://www.gorenjskiglas.si/article/201 ... r-na-delu-

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 26. avgust 2016 / 11:35

Pred poletjem je pri Založbi KUD Apokalipsa izšel četrti stripovski album iz serije Eppur si muove avtorja Matjaža Bertonclja iz Škofje Loke.
Pod naslovom Per aspera ad astra najdemo osem novih zgodb iz časa med srednjim in novim vekom.

Z nekaj domišljije ali pa ob pogledu z zdrave distance bi v zgodbah, v katerih stripovska junaka, inkvizitor Magnuslupus in njegov zvesti
pomočnik Zajček, svet urejata po svoji meri, lahko prepoznavali tudi prispodobo aktualnega časa. Med mrakom in svetlobo, v času, ko je
vse dovoljeno. Avtor Matjaž Bertoncelj velja namreč za zrelega, izkušenega in tudi zelo plodovitega avtorja, ki je na stripovskem prizorišču
prisoten že več kot dvajset let. Objavljal je v stripovskih in drugih medijih (Večer, Sedem, Ciciban, Trobentica …), v sodelovanju s koloristko
Jeleno Bertoncelj riše otroške stripe, razstavlja doma in v tujini, serija Eppur si muove pa je njegova najbolj zanesljiva stalnica.

Prvi album Vseeno se premika je izšel leta 1997, drugi Quo vdis, Magnuslupus? sedem let kasneje, album Minimundus leta 2010 in kar
pričakovali smo že naslednjega. In ga mogoče tudi preko trnja do zvezd, naslov mu je Per aspra ad astra, le dočakali, z njim pa tudi osem
novih epizod o inkvizitorju in njegovem pomočniku, antropomorfnima živalcama volku in zajcu, dvema brezobzirnežema, ki počneta vse tisto,
česar sebi niti v sanjah ne bi storili. Vseh teh nečednosti seveda ne bi mogla početi brez inteligenčno pomanjkljivih rabljev in konec koncev
uboge, poslušne in terorju gospode podvržene raje. Magnuslupusov delovni dan v malem podgorskem mestecu je zahteven, zgodnje vstajanje,
komuniciranje z ovaduhi, dokumentiranje prestopkov brezbožnih podanikov in konec koncev tudi njihovo kaznovanje. Natezalnica, skrivnostni
umori, zažigi knjig so inkvizitorjeva klasika. Kot njegova večerna molitev za grešnike. A kaj, ko Magnuslupus in njegov pribočnik Zajček vseskozi
počneta enake ali še hujše prestopke, ki jih inkvizicija sicer sankcionira.

Da Bertoncelj še kako angažirano in razmišljujoče živi v današnjem času, ob aluzijah na sedanjost dokazuje tudi z uporabo referenc na sodobno
umetnost. Naslovnica stripa je njegov hommage El Grecu, v eni od zgodb najdemo Munchov Krik pa Pollockove slike, v zvonarju pomislimo na
Hugojvega Notredamskga zvonarja … Bertoncelj s spretnim kadriranjem sličic sicer včasih v poanti zakrito zgodbo na dovolj jasen način predstavlja
bralcu, njegov nekoliko grob risarski slog pa je vsekakor primeren času, v katerem se z glavnima junakoma stripa znajdemo med mračnim srednjim
vekom in razsvetljenim novim vekom. In se vprašamo, kje smo zdaj.

[ninel]

Vizualna umetnost

Razstava o angažiranem stripu na Slovenskem: Velika stripovska čistka



Mojca Pišek, Dnevnik
22. september 2016 22. september 2016 0:00

Angažirani strip 20. stoletja na Slovenskem prikaže zgodovinski razvoj stripa pri nas in mimogrede oriše še družbeno in politično življenje.

Razstava o angažiranem stripu na Slovenskem bržkone kaže, da stripovski umetniki pri nas radi vsaj občasno uporabljajo politični ali socialni komentar.
Skorajda namreč ni slovenskega striparja, ki kaj velja, čigar podob ne bi mogli videti na razstavi To je orožje! v galeriji Vodnikove domačije.

Posebnost razstave je med drugim, da so večidel na ogled originali, v preostalih primerih pa printi. Kustosinja razstave Petja Grafenauer razlaga:
»Do stripa so se vedno vedli tako, da so originale po uredništvih metali stran. Tako pa lahko vidimo, kako in s čim je avtor ustvarjal ter ali je kak zapis s
amocenzuriral ali cenzuriral po navodilu uredništva.«

Izčrpno analizo zgodovinskega razvoja stripa je k razstavi prispeval avtor prve stripovske monografije Zgodovina slovenskega stripa 1927–2007Iztok Sitar,
ki je pripravil tudi koncept razstave, raziskavo in izbor del.


Začetki so protirežimski

Strip se je davnega 5. maja 1895 v Ameriki rodil zato, da bi Josephu Pulitzerju in zatem še drugim medijskim magnatom pomagal prodajati časopise.
Zgodovina stripa tod naokoli pa se začenja s političnim, celo ilegalnim, protirežimskim levičarskim stripom – takšni so bili predvsem stripi Hinka
Smrekarja in Milka Bambiča.

Za prvi slovenski strip oziroma protostrip velja Izjemno zanimiv primer elefantiaze virtuoznega slikarja in risarja Hinka Smrekarja iz leta 1914, ki sicer
še nima govornih oblačkov, ima pa spremni tekst pod šestimi kvadratki. Strip je Smrekar napisal v nemščini in s tem še potrdil satiro na Avstrijce. Milko
Bambič se je pojavil šele leta 1927, a tudi njegov Zamorček Bu-ci-bu je bil politična alegorija, četudi je bil pravzaprav otroški strip. Italijanski fašisti
so v junaku zamorskega kralja prepoznali Mussolinija in strip prepovedali.

Partizanskemu tisku je bila ljuba predvsem politična karikatura. Prvi partizanski strip v tehniki linoreza Iveta Šubica je izšel leta 1944 v Pionirju. V prvih
povojnih letih je strip pot v časopisje našel le, kadar je smešil kapitalizem, do leta 1948, do spora med Titom in Stalinom, pa je bil obravnavan kot
produkt imperialističnega Zahoda in izbrisan iz kulturnega življenja.


Socialistični realizem: čas humorja in avantur

Razvoj stripa pri nas je pravzaprav odslikava družbenega razvoja, kar lepo potrjuje razcvet humorističnega stripa v petdesetih letih. Njegov prvi
predstavnik je Marjan Amalietti, ki je ustvaril čisto pravega junaka jugoslovanskega socializma v podobi Gregorja Tisiglavce, malega človeka z vsakdanjimi
problemi, ki jih je reševal z veliko humorja in blagimi kritikami na račun socializma. To je tudi čas rojstva Zvitorepca, Trdonje in LakotnikaMikija Mustra,
ki nakazuje razvoj še druge povojne stripovske smeri: pustolovskega stripa. Mustrova tema sicer ni bila politika, a v epizodi Na Luno (1959) je sprožil
politični incident, saj je ruske astronavte upodobil kot medvede, proti čemur je protestirala sovjetska ambasada v Beogradu. Muster je zadevo elegantno
rešil tako, da je v nadaljevanju Američane upodobil kot opice.

Prikrita kritika sistema se razcveta tudi v Kavboju Pipcu in Rdeči pesiBoža Kosa, ki je izhajal v Pionirskem listu in ustvaril dva velika junaka mladinskega
stripa. Kos rad smeši policiste, loteva pa se tudi alkoholizma, ekologije, varnosti na cesti, slabega šolskega in gospodarskega sistema. V to strujo striparjev
sodita še Bine Rogelj s Smrkavcem iz levega kota in Smrkljo iz desnega kota ter Milan Maver z Jako Sulcem, ki je izhajal na straneh našega časopisa med
letoma 1959 in 1968 ter zelo jasno opozarjal na različne politične anomalije v šestdesetih letih. S svojim orjaškim nosom velja za »prednika« Diareje
Tomaža Lavriča.


Od kritičnega vrhunca do normalizacije

Bolj ko se politično ozračje ogreva, več je tudi stripa in striparjev. Najprej ga množičneje naplavi revolucionarno leto 1968, ko je brezprizivno kritične
stripe v slogu ameriškega undergrounda začel risati Kostja Gatnik, ki jih je leta 1977 izdal v legendarni Magni Purgi, ki Slovenijo naredi za najmočnejšo
»striparko« med jugoslovanskimi narodi ter jo postavi tudi na sočasni mednarodni urbani subkulturni in kulturni zemljevid. Privoščil si je vse: malomeščansko
zaplankanost, katolicizem, korupcijo, inflacijo.

Bum družbeno angažiranega stripa se je nadaljeval v nemirni drugi polovici osemdesetih in v prav tako razburljivih devetdesetih letih. To obdobje
zaznamujejo že omenjeni Tomaž Lavrič, Ivo Štandeker, Zoran Smiljanić, Dušan Kastelic, Romeo Štrakl, Gorazd Vahen, Iztok Sitar.

Z novo državo dobimo tudi ključnega nosilca neodvisnega stripa pri nas, revijo Stripburger, ki vzpostavi povsem novo generacijo striparjev, pri kateri se
družbeni angažma ponovno kaže nekoliko bolj implicitno, četudi zna še vedno udariti v boleče točke, kakršne so rasizem, seksizem in druge slabe navade
sodobne družbe. Med te sodijo avtorji, kot so Andrej Štular, Marko Kociper, Matjaž Bertoncelj, Ciril Horjak, Izar Lunaček.

Strip v obdobju liberalizacije družbe popolnoma izgubi ves strah pred nekdanjimi instancami, predvsem pred državo, in opusti korektnost, ko pride do
vere in spolnosti. Posebno mesto ima gotovo Lavričeva kultna Diareja v Mladini, ki bo v kratkem dopolnila 30 let, a ne popušča in blesti še danes.
»Je svojevrstna kronika razpada Jugoslavije in rojstva nove države, ki nam vsekakor podaja bolj avtentično sliko na polpreteklo zgodovino kot vsi
režimski učbeniki skupaj,« ugotavlja Iztok Sitar.


Kje in kdaj

Razstava je na ogled še do 2. oktobra in prinaša dva spremljevalna dogodka. V soboto ob 11. uri bo potekala delavnica političnega stripa za starejše
od 14 let, ki jo bo vodil avtor razstave, stripar Iztok Sitar. V torek, 27. septembra, ob 18. uri pa bosta Sitar in Petja Grafenauer vodila javni pogovor
s striparji na temo politike, političnega stripa in vsakdanjega življenja.

[tilitili]

V
. V soboto ob 11. uri bo potekala delavnica političnega stripa za starejše od 14 let, ki jo bo vodil avtor razstave, stripar Iztok Sitar.

Datum pa je?

[ninel]

To soboto.

[ninel]

[BuDi]

Lep primer ko je eksploatacija skrita za angažiranostjo.

tako kot je danes ponovno obujen marvelov Luke Cage blacksploitation je tole marvelov refugeesploitation.

An exploitation genre is a genre which attempts to succeed financially by exploiting current trends, niche genres, or lurid content.
Usually low quality, some products may receive cult following.

"How companies are exploiting the refugee crisis for profit"

[ninel]

Sad je svima jasno: Dalibor Talajić je uspeo.
Ovo je priča o tome kako se popeo na vrh svetskog stripa.

http://www.jutarnji.hr/kultura/art/sad- ... M.facebook