Članki o stripu v naših časopisih

Vse v zvezi s stripi.

Moderatorji: TomDarjangCortoTornadoMioke

Odgovori
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a ninel »

V Delovi Sobotni prilogi je tristranski intervju z Reinhardom Kleistom.

Slika
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a ninel »

Vojko Urbančič

V Deželi potomcev je temeljno vprašanje, ali te je oče kdaj ljubil


http://www.delo.si/kultura/knjiga/v-dez ... jubil.html

Slika
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

.

Nedeljske novice, Pogovor tedna-čez dve strani, Strip je zame terapija-Zoran Smiljanić

.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
BuDi
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 7037
Pridružen: 21.01.2005 19:19:44
Kraj: 1000 Ljubljana

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a BuDi »

Doktor fizike, ki je zasvojen s stripi
Objavljeno 11. februar 2018 11.59 | Posodobljeno 11. februar 2018 12.04 | Piše: Ciril Gale

Strip so na območju nekdanje Jugoslavije desetletja razglašali za šund in produkt gnile kapitalistične družbe, ki bi ga bilo treba izkoreniniti. Prav zato so mnogi avtorji objavljali svoja dela pod psevdonimi. Potem je prišlo obdobje videokaset ter računalniških iger in mladina, ki je bila glavni porabnik stripov, se je posvetila novim medijem. Stripi so izginili, pozneje pa so se pojavili novi, a v precej nižjih nakladah. Zagrebški Stripforum je najvidnejše združenje ljubiteljev in poznavalcev devete umetnosti na zahodnem Balkanu, med ustanovitelji pa je za uveljavljanje stripa kot priznane zvrsti umetnosti najbolj zaslužen njegov predsednik dr. Mladen Novaković, doktor jedrske fizike.

Kako in kdaj ste dobili idejo za ustanovitev Stripforuma?

Idejo sem dobil povsem po naključju. Sem bralec, zbiralec in ljubitelj stripov od otroštva. Bilo nas je nekaj ljubiteljev, pet ali šest, ki smo se srečevali v kavarni in razpravljali o stripih. Ko sem bil otrok, je Prisega huronskega poglavarja, ki ga je risal moj najljubši avtor stripov Julio Radilović, izhajal v nadaljevanjih. Moja mati je prenehala kupovati revijo še pred koncem tega stripa. Zelo sem si želel prebrati ta strip do konca, zato sem se odločil, da bom omenjeni strip izdal v obliki knjige. Obiskal sem Radilovića in ga povprašal, ali se strinja, da strip izdam v samozaložbi. Predstavil sem mu tudi mnenja somišljenikov o Stripforumu, ki naj bi ga registrirali tudi za založniško dejavnost. Navdih za nas je bil ljubljanski Klub devete umetnosti. Tako se je začelo.

In kdaj je to bilo?

Združenje je nastajalo med letoma 2005 in 2007 in na moje veliko presenečenje so se včlanili številni ljubitelji stripa. Med njimi so bili tudi taki posamezniki, za katere ne bi nikoli rekel, da prebirajo stripe: nekatere vplivne osebe iz politike in gospodarstva naše države, za katerimi so uspešne kariere. To je bil še dodaten motiv za ustanovitev združenja. Leta 2007 smo registrirali Stripforum in začeli delati.
»Upam, da bodo mladi videli, da je strip nekaj, kar je treba negovati in razvijati.«

Kakšni so vaši načrti zdaj? So se zgodile kakšne bistvene spremembe?

Odločili smo se za politiko majhnih korakov. En album na leto, nato pa pripraviti še cenovno ugodno stripovsko revijo. Tako je začela izhajati naša Strip revija, ki smo jo namenoma poimenovali s tem imenom, da bi lahko pozneje dodali še ime katerega večjega sozaložnika. Razmišljali smo o sodelovanju s časopisnimi založniki, tudi z Večernjim listom, kjer smo naleteli na veliko razumevanje, in rezultat je mesečnik Strip revija Večernjega lista. Razmišljamo tudi o Muzeju stripa, kjer bi organizirali razstave originalov, predstavitve novih publikacij, okrogle mize ipd. V bistvu načrtujemo nekakšen družbeni center, v katerem bi bil poudarek na stripu, v njem naj bi bil vsekakor tudi muzej, ampak le kot del celotne dejavnosti. Bolj dolgoročen projekt pa je enciklopedija stripa.

Doktorirali ste iz fizike. Kaj imata skupnega fizika in strip?

No, ne vem. Še kot otrok sem zelo rad prebiral mladinski tednik Plavi vjesnik, ki je bil osrednji jugoslovanski časopis s stripi, prav tako pa je poročal o znanosti in znanstvenikih. Z velikim veseljem sem v njem spremljal stripovske biografije Rudjera Boškovića, Nikole Tesle in drugih velikanov znanosti. Vedno sem rad prebiral tudi znanstvenofantastične stripe. V njih je bilo precej tematike iz astrofizike. Nabralo se mi je nekaj znanja, in ko sem se moral odločiti, kam po srednji šoli, sem se odločil za študij fizike. V tistem času so gradili jedrsko elektrarno v Krškem, kar je pripomoglo, da sem se odločil za jedrsko fiziko. Ko že sprašujete, kaj imata skupnega fizika in strip, naj omenim, da je med znanstveniki na inštitutu Rudjera Boškovića mnogo ljubiteljev stripov. Poleg tega strip zame ni le zabava in branje za prosti čas, ampak ga jemljem resno, enakovredno kot delo na področju jedrske fizike, ki ga opravljam profesionalno.

Velik korak naprej je mesečnik Strip revija Večernjega lista. Kako ste prišli na idejo, da bi se povezali z uredništvom največjega hrvaškega dnevnika?

Vse je le posledica vztrajnosti in srečnih okoliščin. Pravzaprav je urednik Dražen Klarić opazil našo publikacijo in nam predlagal skupni projekt. Odziv je bil zelo dober, tako da to nadaljujemo. Strip revija Večernjega lista izhaja v več kot 5000 izvodih. To je po mojem mnenju tudi maksimalna naklada stripovske publikacije v naših razmerah.

Kakšen je domači strip v primerjavi s tujim?

Žal je tuji strip še vedno bolj priljubljen. Zagor, Alan Ford, Modesty Blaise in podobni so še vedno zelo brani. Z njimi se po priljubljenosti lahko merijo le dela bolj redkih domačih avtorjev, kot so Andrija Maurović, Julio Radilović, Igor Kordej in še nekaterih. V Stripforumu se trudimo popularizirati nove avtorje. Na primer Boris Talijančić redno riše stripe za tuje založnike, kljub temu je posebno za našo revijo narisal strip, ki smo ga objavili v reviji, naknadno pa tudi samostojno. Oboje je bilo dobro sprejeto. Seveda so to le prvi in ​​zelo majhni koraki domače stripovske produkcije. No, tudi maraton se zmeraj začne s prvim korakom.
Strip nista samo risar in scenarist, ampak je nekaj, kar združuje.

Ljubitelje stripa ste presenetili z dvema knjigama vojnih stripov: Hrvaški antifašistični strip in Domovinska vojna v stripu. Kako so ju bralci sprejeli?

Načrtovali smo zbirko hrvaške zgodovine v stripih, v katerih bi nastopali domači junaki. Tovrstnih stripov je kar nekaj, na primer Zaviša Žarka Bekerja in Skozi minula stoletja Julia Radilovića. Ampak zakaj ne bi objavili knjige stripov, za katere je malo verjetno, da jih bo objavil kdo drug? Zbrali smo gradivo in nastal je Hrvaški antifašistični strip. Tedaj sem po naključju prišel v stik s predsednikom dr. Ivom Josipovićem in mu omenil naš načrt. Takoj je bil pripravljen napisati uvodno besedo. Knjiga je razprodana. Druga knjiga pa vsebuje dela o domovinski vojni na Hrvaškem; gre za plod stripovskega natečaja na omenjeno temo. V natečaju smo avtorjem predlagali, naj stripi vsebujejo stvarne zgodbe, stiske navadnih ljudi, ki so bili proti svoji volji vpleteni v vojne grozote. Postavili smo tudi pogoj, da v delih ne sme biti ekstremizma, šovinizma ipd. Zdaj je pred nami nov projekt: hrvaška zgodovina v stripu.

Desetletja so strip razglašali za šund in manjvredno literaturo. Kakšen je odnos do njega danes?

V zadnjih desetletjih se je veliko spremenilo. Strip je postal priznana likovna umetnost, vendar še nima enakovrednega položaja glede na druge umetnostne zvrsti. Sicer pa je lahko slab ali dober, kot velja na splošno v umetnosti.

Katere teme so danes najbolj priljubljene?

Menim, da je to znanstvena fantastika: realizem in vizija prihodnosti. Prevladujejo superjunaki. Ob nogometnem svetovnem prvenstvu je bila v ospredju tema nogometa. Tako smo objavljali strip o mladeniču, ki se je uvrstil v hrvaško nogometno reprezentanco v Braziliji in tam z njo osvojil SP.

Kakšna prihodnost čaka strip?

Prepričan sem, da že ima svoje mesto v družbi. Zelo verjetno je, da nikoli več ne bo tako popularen, kot je bil pred nekaj desetletji. Vendar sem prepričan, da bo vedno imel svoje privržence in bo preživel.

Zakaj stripovske publikacije ne gredo prav dobro v prodajo?

Založnikov je precej, predvsem majhnih, a niso uspešni. Želja posameznika, da pusti sledi, ni dovolj, saj stripovsko založništvo ni donosno. Treba je investirati in mnogi založniki, ki so imeli v načrtu hiter zaslužek, so dokaj hitro izginili s trga. Večina teh navdušencev se ukvarja še z drugimi dejavnostmi, da lahko preživijo.

Kaj si zdaj želite v zvezi s stripom?

Najprej bi rad, da izdamo zbrana dela Julia Radilovića. Zelo pomemben je Walter Neugebauer, ki je v svojih zadnjih letih delal v Nemčiji. Bil je urednik in izdajatelj številnih publikacij s stripi. Je eden od avtorjev zlatega obdobja Plavega vjesnika, najpomembnejšega časnika v zgodovini hrvaškega stripa. Pred kratkim smo izdali posebno knjigo karikatur Ota Reisingerja, serijo z njegovim junakom Perom, ki je desetletja izhajal v zagrebškem dnevniku Vjesnik. Sicer pa bomo morali najti mlade ljudi, ki se bodo ukvarjali s stripom. Zagotovili jim bomo prostor, da bodo lahko nadaljevali naše delo. Mislim, da bo muzej stripov, če lahko uporabim ta izraz, jedro nečesa, kjer se bo vse to dogajalo. Upam, da bodo mladi videli, da je strip nekaj, kar je treba negovati in razvijati. Strip nista samo risar in scenarist, ampak je nekaj, kar združuje. Gre za pogled naprej in za nostalgično oziranje za zlatimi starimi časi ter za ustvarjanje novih skupin mladih umetnikov, ki bodo delali na področju devete umetnosti.

Je v vaši Strip reviji prostor tudi za tuje stripe?

Seveda. Z veseljem bi objavili tudi dela slovenskih avtorjev: Mikija Mustra, Tomaža Lavriča in drugih. Odprti smo tudi za srbske stripe.
Sve što znam o životu…odabrao je Đelo Hadžiselimović.
Registriraj.si domeno.
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a ninel »

V novi Literaturi (št. 321) si lahko preberete recenzijo stripovskih Hlapcev.

Slika
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

-

V Nedeljskih novicah 21.4., pod Razstave. Risarske muhe-do četrtka, 28.6.-Razstava ilustratorja Uroša Hrovata v mestni knjižnici Kranj.

-
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a ninel »

Urednik Zlatne serije o Zlatni seriji:
https://www.portalnovosti.com/dusan-mla ... tne-serije

"Zlatna serija, kultna edicija stripova na kojima su odrastale generacije klinaca, ponovno je na kioscima. Zasluga je to
Veselog četvrtka, beogradskog izdavača stripova. Kako ste došli na ideju da revitalizirate ‘žutu traku’?"


"Tako što me je žuta traka proganjala tokom celog života. Stripove sam obožavao otkad znam za sebe i pored svih izdanja
koja sam čitao, genijalni koncept stare Zlatne serije oduvek me je naročito oduševljavao. Revija koja to nije. Činjenica
da nešto što je bilo tako ogroman i snažan simbol devete umetnosti na našim prostorima nije uspelo da preživi nešto toliko
bezvezno kao što su devedesete godine dugo me je tištala. Proveo sam godine u smišljanju nekih novih edicija, ali nisam
nikad odustajao od nade da će se ona jednog dana vratiti. Čak sam i nemali broj puta sanjao da se to dogodilo. U vrlo
detaljnim snovima viđao sam nepostojeće brojeve Zlatne serije sa nepostojećim stripovima kako se prodaju na nepostojećim
kioscima na nepostojećim trgovima nepostojećih gradova. Sama pomisao da bih mogao da učestvujem u izradi nekakvog
naslednika te edicije nešto je zbog čega bih poželeo da iskočim iz svoje kože i u takvom stanju pretrčim krug oko zemaljske
kugle."
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a ninel »

Najava Hrapovićeve knjige Šampioni stripa je že v časopisih, o knjigi pa ne duha ne sluha.
http://depo.ba/clanak/173251/sampioni-s ... uperjunaka
Ta knjiga je pa res čudežna. Od konca sedemdesetih let, ko naj bi izšla prva izdaja,
in vsi naslednji ponatisi, ki so bili seveda razprodani, je še nihče ni videl...

Slika

Slika
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a ninel »

Intervju s Heleno Klakočar:
https://www.dnevnik.si/1042843133

Nemirno morje je nastajalo v ozki kabini na katamaranu, na katerem je družina prebila prvo grško zimo leta 1992. Črno-beli stripovski
dnevnik na formatu A4 se je, kot pravi, ponudil kar sam, saj možnosti za kaj drugega ni bilo. Osnovo je skicirala s svinčnikom, risbo pa
dokončala s črnilom. Risati neposredno na skice je bila stvar takratnih razmer, kar nemara velja tudi za nepretenciozen, a poetičen
preplet risbe in besede v njenem avtofikcijskem delu, ki je najbolj učinkovito, ko rabi najmanj črk. Podobno je z njenimi metaforami.
Skozi simboliko ptice z odstriženimi krili je kritizirala evropsko politiko zagovarjanja multikulturnosti, od katere so ostale le še parole,
prosilci za azil pa še vedno stojijo v vrstah tudi po več let: »Nizozemska na vsakem beguncu v zgolj nekaj mesecih obrne 15.000 evrov,
Evropa pa to financira.«
Uporabniški avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 9844
Pridružen: 14.04.2007 16:39:52
Kraj: Ljubljana

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a risar_69 »

Nedeljske novice, 27.10., str.8 in 9 - Zvitorepec v barvah.
Kot prvo delo v tem projektu je Aleksander Buh te dni izdal strip Za očetom po izvirnem besedilu Janeza Trnovca....
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
Uporabniški avatar
ninel
Prispevkov: 6346
Pridružen: 19.04.2006 19:14:19
Kraj: Beograd

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a ninel »

Ciril Gale, pisec scenarijev za stripe in predsednik Kluba devete umetnosti: Od pogrošnosti do umetnosti

Publicist, novinar, magister politologije, pisec scenarijev za stripe in že od nastanka v sedemdesetih letih predsednik KD Klub devete umetnosti Ciril Gale je te dni izdal Strip – Zapiski o deveti umetnosti, še eno od mnogih publikacij na temo stripa, ki ga privlači že iz mladosti. Strip, ki je nekoč veljal za nekaj pogrošnega, je tudi z njegovimi zapisi v javnosti v našem prostoru sčasoma pridobil drugačen status – status »devete umetnosti«. Gale vstopa v strip najprej kot zaprisežen ljubitelj, predvsem klasičnega stripa, pa tudi ustvarjalno, saj je spisal kakšnih sto scenarijev za stripe, s tem pa sodeloval s številnimi risarji iz tedanjega jugoslovanskega prostora. Stripi v njegovem soavtorstvu so več let izhajali tudi v našem mediju.

Čemu potreba, da vsake toliko izdate kakšno publikacijo na temo stripa?

Nekatere podatke je treba zapisati, sicer bodo šli v pozabo. Zbiram dokumentacijo, vsake toliko kaj izdam v samozaložbi, material nosim tudi v NUK, da ga hranijo. To delam zastonj in za mlade generacije, to so moji skromni prispevki k stripu. Strašna tekma je bil moj prvi strip, kjer sem sodeloval kot scenarist in je bil pred 50 leti objavljen v Nedeljskem dnevniku, Desperado pa je bil moj prvi stripovski scenarij, s katerim sem bil res zadovoljen. Sicer ni bil nič posebnega, klasičen vestern.

Strip je bil strast ob vaši službi, kajne?

Tako je, vrsto let sem delal kot novinar, delal sem tudi na področju propagande, kot se je nekoč reklo oglaševanju, sedem let sem bil celo svobodnjak in se ukvarjal samo s stripi, filmi in s tem, kar me je veselilo, v tem obdobju so nastali tudi trije animirani filmi. V devetdesetih letih, ko se je na trgu dela pojavila finančna nedisciplina, pa sem se vrnil v službo in bil dokumentarist do upokojitve v arhivu Televizije Slovenija.
Pri stripih pa je bilo tako: najprej sem jih bral, potem sem jih nekaj narisal, nato pa sem ugotovil, da bom najbolj koristen kot pisec scenarijev. Povabila so prihajala iz vse nekdanje Jugoslavije. Vedno sem najprej napisal scenarij, nato pa ga poslal risarju. Le enkrat, ko sem bil pri Vladimirju Hercegu in je risal strip Rod smrti, sem med njegovimi skicami zagledal risbo vodnika v rudniku. Navdihnila me je, da sem napisal črtico Izdajalčeva smrt, ki so jo potem objavili v Nedeljskem dnevniku.

Kakšna združba ljubiteljev stripa ste v Klubu devete umetnosti?

Leta 1975 je v časopisu za teorijo in sociologijo kulture Kultura izšla študija Ranka Munitića z naslovom Strip – deveta umetnost?. Od takrat naprej obstaja pojem devete umetnosti, mi pa smo naš klub ustanovili dve leti pozneje. Zbirali smo se takšni, ki smo se s stripi ukvarjali ali pa jih imeli zgolj radi, in do osamosvojitve Slovenije smo bili edina pravna združba na tem področju. Bili smo tudi prvi, ki smo podelili stanovsko nagrado za strip. A strip je bil takrat, ko smo ustanavljali društvo, še grešni kozel in nekomu očitno nismo bili v interesu. Nekaj časa smo potrebovali, da se nam je uspelo registrirati. Bili smo zapriseženci, ki smo v klub vlagali lastna sredstva, recimo honorarje, ki smo jih zaslužili od ustvarjanja stripov.
Vaše zadnje delo, Strip – zapiski o deveti umetnosti, prinaša zanimive, dodatne informacije o stripu in zgodovini stripa v nekdanji Jugoslaviji.
Ta knjiga ni znanstveno delo, napisana je poljudno. Nekaj je ponatisov mojih intervjujev in člankov, recimo članek o Mikiju Mustru, ki je izšel leta 1991 v Slovencu, veliko je tudi ilustrativnega materiala in drugih splošnih podatkov, ki bi lahko koristili mlajšim generacijam. Recimo, kako je bil Miki Muster, ki sodi v sam vrh stripovske in likovne umetnosti, neko obdobje cenzuriran in ni smel risati stripov. Risal jih sicer je, a te risbice je bilo treba preimenovati v »slikanice«. Cenzura je trajala celih deset let, vendar se o tem njegovem ustvarjalnem obdobju še danes ne govori.

Kako ste Mustru nadeli naziv slovenski Disney?

Letos je 50 let od takrat, ko sem napisal prvi članek o stripu, in to je bil prav pogovor z Mustrom, ki je izšel leta 1969 v Anteni. Članku sem dal neki naslov, a ga je urednik Evgen Jurič spremenil v »Slovenski Disney« – od takrat se ta pojem v povezavi z Mustrom vsesplošno uporablja. Slovenci smo Mustra vedno občudovali. Spomnim se, kako smo kot osnovnošolci prebirali njegove »slikanice« v Slovenskem poročevalcu. Bile so tako priljubljene, da se je nad njimi navduševala še naša razredničarka, čeprav so bile namenjene mladim.

Prav v vaših zapisih sem prebrala, da naj bi bile te njegove zgodnje »slikanice« likovno še bolj dovršene kot njegovi poznejši stripi.

Mustra radi začnemo povezovati šele z Zvitorepcem in njegovo druščino, ker so te zgodbe pač neprekinjeno izhajale 20 let. Zgodnejše zgodbe pa so bile precej drugačne. Razen pri Veliki stavi in nadaljevanju Pot v neznano, kjer so bile popisane dogodivščine dveh mladih junaških tabornikov, je stala vsaka zgodba zase – Poslednji Mohikanec, Snežek, Lupinica, Medvedek Neewa… Vsak ustvarjalec teži k lastnemu slogu, pri Mustru pa lahko že samo pri »slikanicah« govorimo o likovnem mojstrstvu na več ravneh – iz zgodbe v zgodbo je povsem spreminjal slog risanja. Kot bi Rembrandt narisal nekaj v Picassovem slogu, na enaki ravni. Zato sem Mustra v člankih rad označeval za risarskega kameleona.

Veliko stripov ste napisali pod psevdonimom. Kako to?

Dolgo je bil strip v ilegali, a ker so se z njim ukvarjali tudi ugledni slikarji in pisci, so se hoteli nekoliko zakriti. Včasih smo delali pod psevdonimi tudi zato, da bi zaledje delovalo močnejše, kot je bilo v resnici, s tem pa bi opogumili še druge avtorje. Pri scenarijih za stripe sem uporabljal vsaj dvajset različnih psevdonimov, bil sem recimo Marko Kovač, Galec.

Kdo je pri nas po vašem mnenju dober stripar?

Slovensko javnost je v svojem času precej razburkal Kostja Gatnik, zdaj je tako idejno kot likovno podobno pronicljiv Tomaž Lavrič. Sicer pa bi že pokojnega Bojana Šlegla iz Kamnika, arhitekta, ki je v šestdesetih letih objavljal v Nedeljskem dnevniku, Marko Mihelčič pa mu je pisal izvrstne scenarije, dal ob bok svetovnim stripovskim mojstrom. Ravno tako nadarjen je režiser TV-oglasov Jaka Judnič, pa Bernard Kole, ki celo živi od stripa, a riše v glavnem za tujino.
Uporabniški avatar
macon
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 3004
Pridružen: 24.12.2005 23:11:43
Kraj: Škofja Loka

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a macon »

-------
Zadnjič spremenil macon, dne 21.10.2019 20:21:42, skupaj popravljeno 1 krat.
Uporabniški avatar
tilitili
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 6356
Pridružen: 26.02.2009 21:26:50
Kraj: zagorje ob savi

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a tilitili »

ninel napisal/-a:Ciril Gale, pisec scenarijev za stripe in predsednik Kluba devete umetnosti: Od pogrošnosti do umetnosti

.... pa tudi ustvarjalno, saj je spisal kakšnih sto scenarijev za stripe, s tem pa sodeloval s številnimi risarji iz tedanjega jugoslovanskega prostora. Stripi v njegovem soavtorstvu so več let izhajali tudi v našem mediju.[/i]
A se lahko kaj več dobi informacij o njegovih scenarijih. Omenja Desperada. Našel pa sem samo še tole:

Vitez Damjan, Pot revolveraša, Kmečka vojna, Pozni obračun, Jeff Clayton...nekaj stripov je izšlo v Nedeljskem.
WHOOOOA BIG FELLA; WHOOOA.
BuDi
STRIPOHOLIK
Prispevkov: 7037
Pridružen: 21.01.2005 19:19:44
Kraj: 1000 Ljubljana

Re: Članki o stripu v naših časopisih

Odgovor Napisal/-a BuDi »

samostojne (albumske) izdaje:

Lešijev dvojnik
Vladimir Herceg, Ciril Gale, 1970, Delo

Erazem Predjamski
Vladimir Herceg, Ciril Gale, 1972, Delo

Potepuh
Ciril Gale, Jani Peternelj, 1973, Delo

Erazem Predjamski
Vladimir Herceg, Ciril Gale, 1985, Društvo "Klub devete umetnosti"

V ognjenem vrtincu
Vladimir Herceg, Ciril Gale, 1984, Društvo "Klub devete umetnosti" / Delavska enotnost

Desperado
Vladimir Herceg, Ciril Gale, 1983, Društvo "Klub devete umetnosti"

Erazem Predjamski:
Slika
Slika

Desperado:
Slika
Slika
Sve što znam o životu…odabrao je Đelo Hadžiselimović.
Registriraj.si domeno.
Odgovori