LAŽ imenovana Stripburger

Vse v zvezi s stripi.

Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke

Post Reply
User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 1950
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

LAŽ imenovana Stripburger

Post by macon »

iz fanzina Stripoholik št. 3:


LAŽ imenovana STRIPBURGER


Nazadnje sem bil v Celju ob osemdesetletnici slovenskega stripa, poslušal iste besedne zveze in stavke, ki jih poslušam že dlje od deset let, in bi rad komentiral par stavčičev, ki jih Stripburgerji ponavljajo do onemoglosti že celo večnost.


1. Stripburger je revija za avtorski strip. Avtorsko, avtorstvo, avtor, kako plemenito se to sliši. To je sigurno pravo nasprotje od žanrskega, komercialnega in naročenega. Beseda ima v sebi prizvok boljšega, samosvojega, posebnega, izvirnega. Stripburger je prišel in nam dal nekaj več, kot je bil pri nas strip do sedaj: kavboji in indijanci, zabava za otroke in otročaje, s Stripburgerjem nam je strip končno odrasel in postal umetnost.

Ko sem prijel v roke njegovo 44. številko, sem se na prvi pogled odločil, da je ne bom kupil in tudi naslednjih ne (že leta ne kupujem zame zmedenih posebnih izdaj, do sedaj sem kupoval redne številke zaradi želje po stiku s stripom in kaki informaciji). Odbila me je naslovnica: nekakšen silno intenziven debeloglavec, kakršni se v Stripburgerju množično pojavljajo od vsega začetka. Stripburger izhaja iz alternativnega stripa iz ZDA in Zahodne Evrope osemdesetih in devetdesetih, vala, ki izgleda že precej opešan in brez zaleta. Najprej je bil v šestdesetih in prvi polovici sedemdesetih underground, ki je parodiral tedanjo družbo, po nekajletnem zatišju pa se je v osemdesetih pojavil alternativni strip, ki se je likovno precej naslonil na pridobitve likovnega modernizma 20. stoletja, tematsko pa se je bolj posvetil osebno izpovednim temam.

Stripburger v glavnem ponavlja in prežvekuje ene in iste teme. Lepo pokriva svetobolje, travme in »trpljenje« od bližnje okolice in krutega človeštva ne dovolj razumljenih večnih otrok, razne posiljene in patetične »čudnosti« in »bizarnosti«. V bistvu precej ozek in omejen del kakršnegakoli avtorstva, zame je to poseben žanr, kot so recimo žanr kavboji in indijanci. Kot par tujih vzorov bi navedel del ponudbe ameriške revije Raw iz osemdesetih, stripovskih založb L'Association, Fantagraphics in D&Q kot bolj pomembne. Del ponudbe teh založb zato, ker je pri njih veliko avtorjev izrazitih stripovskih pripovedovalcev zgodb, takih pa pri Stripburgerju ni.

Večina stripov je iz tujih logov, moteče je, da je del teh stripov tudi v domeni »alternative« (kjer veljajo rahlo drugačna merila kot v klasičnem stripu) začetniških in neizdelanih. Začetniška dela bi bilo treba objavljati mladim domačim silam, ki nimajo kje videti svojih del natiskanih, da bi dobili nekaj zagona in z risanjem nadaljevali. Ampak fascinacija nad tem, kar pride iz razvitega Zahoda, je na Stripburgerju zelo močna, Stripburgerji (ljudje iz krožka) vso svojo kredibilnost vlečejo iz Zahoda. Sveta mantra »Na Zahodu smo priznani, doma nas ne razumejo.« O tem več naprej.

Avtorska ekipa Stripburgerja je šibka. Za razliko od vseh primerljivih tujih alternativnih stripovskih skupin tukaj niti vlečejo pisarniški (kruho)borci, lastna produkcija je na stranskem tiru. Kar je avtorjev, večina riše malo in občasno, strogo namensko v stilu »zakaj bi pa risal, če ne vem, kje mi bodo to objavili«. Kar narišejo, jim pretežno objavi Stripburger. Zares zelo »avtorsko«. V uredništvo in v revijo se rado sprejema domače študente likovne akademije (še ena fascinacija Stripburgerjev), ki v par letih zmorejo par stripovskih fragmentov in potem gredo počet kaj drugega. Seveda so deležni vse mogoče »avtorske« hvale in priznanja silnega talenta, to je potrebno za vzdrževanje videza in (samo)pomembnosti Stripburgerja. Zraven mladih obstaja še trdo jedro »nedotakljivih« in »prvoborcev«, ki iz sinekure vlečejo največ materialnih koristi. Ko v tekstu pišem Stripburgerji, najprej in predvsem mislim na spletkarsko kliko, ne na mlade, ki imajo povsem normalno pravico, da svoja dela vidijo objavljena. Premalo jih sme objaviti. Mladi pridejo in odidejo, trdo jedro klike se Stripburgerja oklepa z zobmi. Nikjer ne bo bolje.


2. Stripburger je revija. Stripburger je tiskan v 1000 izvodih, ima barvne platnice, redna številka je formata a4 in 96 strani, posebne imajo lahko do 200-300 strani in so različnih formatov in oblik. Na leto izideta dve redni številki in ena izredna. Izgleda kot revija.

Stripburger je fanzin, ker morajo avtorji biti fani, srečni in navdušeni nad objavo v relevantni tiskovini, priznani na Zahodu in zato ne dobijo plačila. Plačilo že leta dobivajo pisarniški delavci, dolga leta sta bila to dva, kakšno je trenutno razmerje moči, ne vem. Stripburger je imel že pred letom 2000, ko sem bil še tam, dovolj sredstev za minimalno plačilo avtorjem vsebine.

Stripburger je divje privatizirana firma, kjer se je »privatizacija« končala do 2000. leta. Požrla sta ga in svojim omejenim predstavam in napihnjenim egom prilagodila in podredila dva pisarniška (kruho)borca. Skozi vodenje računalniških evidenc, pisemske korespondence in pisanje prošenj (v glavnem copy & paste) za sofinanciranje na kulturne inštitucije sta postala nezamenljiva in nenadomestljiva. Določanje vsebine revije in uredniške politike je prišlo skupaj s tem. Občasno honorarno zaposlena sta potrebovala stabilnejši vir za preživljanje in ko enkrat dopolniš okrog trideset let, se pač vprašaš, kam materialno greš.

Stripburger je idealna kulturna sinekura, kakršnih je v Sloveniji kar nekaj (recimo razni lokalni muzeji in galerije in pa recimo Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti), idealna zato, ker ne odgovarjaš za nič, razen za svoje dobro počutje. Ne pišeš strokovnih tekstov, proizvajaš neke dogodke in delaš opravila, ki jih lahko vsakdo funkcionalno pismen, tvoje početje je v glavnem odmaknjeno od oči večine in strokovnega dela javnosti (v slovenskem stripu tega in kontinuitete kritike ni, obstajajo le poskusi in pr), kvaliteta je pa v kulturi itak meglen in težko določljiv pojem. Posebej v čudovitih post-postmodernih časih, ko resnice ni več, obstaja samo več pogledov na isto zadevo, prevlada pa tisti, ki je bolj opazen in glasen. Nekaj je biti kustos v Moderni galeriji v Ljubljani, nekaj pa recimo kustos v muzeju v mestecu s par tisoč ljudmi kjerkoli v Sloveniji. Teksti v Stripburgerju so skoraj povsem pavšalni, naštevajo faktografije in povzemajo zunanje vsebine, nihče ni sposoben filozofskega premisleka in podrobnejšega navajanja raznih vplivov in vzorov.

Stripburger je družinska potovalna agencija. Organizira izlete na tuje stripovske festivale in ogled tamkajšnjih znamenitosti za posvečen krožek in prijatelje. Stroške plačujejo slovenske kulturne inštitucije. Avtorji iz tega ne dobijo nobenih angažmajev, kvečjemu kako občasno tujo fanzinsko objavo. Stripburger dobi »ključne« in »odmevne« predstavitve ali razstave. Japajade.

Sam tega nisem povsem razumel, občasno sem se z besedami postavil po robu kaki najočitnejši samopašnosti. 2000. leta sem bil grobo odstranjen z uredništva zaradi incidenta v klubu v Kopru. Od takrat nisem smel v reviji/fanzinu, kateri sem namenil stotine ur prostovoljnega dela (za razliko od drugih tedanjih avtorjev do prihoda Mateja Kocjana-Kocota) objaviti niti strani ali sodelovati na skupinskih razstavah. Ko je recimo prvi kruhoborec zapravil sto tisoč tedanjih tolarjev na mesec za telefonsko klicarjenje prijateljice v tujino, je bilo vse v redu. Ko je »skrivnostno« izginilo tisoč dolarjev iz blagajniške škatle v zaklenjenem predalu in v spet zaklenjenem sosednjem prostoru, je bilo tudi vse v redu. To sta samo dva taka primera.


3. Stripburger edini prejema državno subvencijo za strip, ker je dober.
Stripburger je bil od začetkov financiran s strani Sorosove fundacije, ki se je pred par leti umaknila iz Slovenije, ker smo postali dovolj bogati, da lahko svojo kulturo financiramo sami. Do takrat je Stripburger nabral dovolj izdaj in medijskih odmevov, da se je zazdel relevanten za financiranje Ministrstvu za Kulturo RS, ki mu edinemu namenja subvencijo za strip. Že Soros je Stripburgerju letno namenjal par milijonov tedanjih SIT, potem je bila tukaj tudi prodaja in dodatna zaprošena in dobljena sredstva za udeležbe na tujih festivalih. Ob stroških tiska samo 3 izdaj letno, plačevanju telefona in malega prostora za uredništvo, mi je jasno, da je bilo sredstev za minimalno plačilo avtorjem dovolj (ker sem sam tiskal, so mi cene tiska in predpriprave jasne, tudi ostali stroški). Tudi 10 ali 15 evrov neto za stran stripa je bolje kot nič. Od takrat so se finančne razmere samo izboljšale.

Stripburger je edini leta sistematično prosil za finančne dotacije, seveda v imenu vsega slovenskega stripa in razvoja le tega, »kvalitetnega« koraka naprej v mediju, kot organizator skupinskih razstav, dajalec informacij o tujem dogajanju in predstavljalec slovenskega stripa tujini. Odstotek objavljenih slovenskih strani je v Stripburgerju smešen, recimo št. 40 ima od 85 strani stripov kar 7 strani od 3 slovenskih striparjev. 3 so brez teksta, 4 pa v hrvaškem (srbskem?) jeziku, tako, da je izdaja praktično brez strani stripa v slovenskem jeziku.

Ministrstvo za kulturo izgleda domneva, da podpira slovenski strip s tem, da financira izključno Stripburger. Le ta ne predstavlja drugega kot stripovsko skupino s svojo usmeritvijo, ki se predstavlja v širšem kontekstu kot je res, ker ji to najbolj koristi. Upam, da bo Ministrstvo v prihodnje stripovski kolač delilo na več strani, prvi, ki si to zasluži, je revija Strip Bumerang. V Sloveniji komercialnega stripa ni, zato ni treba razpredati, da naj si Strip Bumerang s svojo priljudnejšo usmeritvijo vsa sredstva zasluži kar na trgu.

Stripburger edini prejema državno subvencijo za strip, ker je.


4. Stripburger je prejel mednarodne nagrade – t.j. eno mednarodno nagrado. Alph Art za najboljši fanzin leta 2001 v Angoulemeu v Franciji, na največjem evropskem festivalu za strip.

Govor o tej silno važni nagradi se razpreda vsa ta leta. To je edina kolektivna nagrada v slovenskem stripu, bi pa opisal kontekst in konkurenco za to nagrado. Kot član Stripburgerjevega uredništva sem bil na festivalu v letih 1999 in 2000, zato je to iz prve roke. Založbe so svoje izdaje in avtorje predstavljale v velikih razstavnih šotorih, v več galerijah in razstavnih prostorih v bližini teh šotorov pa so potekale spremljevalne prireditve. Fanzini, med njimi Stripburger, so se predstavljali v zadnjem, najmanjšem prostoru enega od šotorov. Stojnice so bile mizice, za katerimi sta komaj sedela dva posameznika (seveda plačljive kot vse stojnice), do tega najbolj odmaknjenega dela večina obiskovalcev tudi ni zašla, vendar je bilo tistih, ki so ga našli na festivalu z desettisočimi obiskovalcev več kot dovolj. Festival je skoraj povsem frankofonski, Stripburger je bil edina fanzinska publikacija v angleškem jeziku. Vseh predstavljalcev v tem delu je bilo kakih dvajset, od tega približno tretjina s fotokopiranimi izdajami in so že iz produkcijskih razlogov izpadli iz konkurence za nagrado. Lep del ostalih je bil na festivalu prisoten že leta in je to nagrado že dobil. Takrat (l. 2000) sem ocenil, da bo Stripburger to nagrado dobil po inerciji najkasneje v dveh do treh letih.

Stripburger je Zahodu v veliki meri prodajal okolje iz katerega izhaja: bivšo Jugoslavijo in kar celo bivšo socialistično Vzhodno Evropo. V devetdesetih je marsikoga na Zahodu zanimalo, kakšni so ljudje izza strašne »železne« zavese, še bolj pa jih je zanimalo, kdo prihaja iz »divjaške« bivše Jugoslavije, kjer se kar naprej nekaj pobijajo. Iz tega marsikatera udeležba na festivalih, ne zaradi silno prepričljive kvalitete. Na Zahodu so si želeli gledati pozitivno, pomagati in spodbuditi nekoga, ki se je ponudil kot sogovornik. Žal mi je, da bolj sistematičnega pristopa do samopromocije niso vložile recimo alternativne strip revije/fanzini kot srbska Striper in Grafička zavjera iz devetdesetih, od mlajših še aktivni hrvaški Komikaze, v alternativni stripovski govorici in avtorstvu vsi veliko močnejši od Stripburgerja. Člani njegove klike svojih naporov niso vlagali v avtorstvo, ampak v medijsko pojavljanje in spletanje mreže kontaktov, iz katere so prišle udeležbe na dogodkih.

»Na Zahodu smo priznani, doma nas ne razumejo.«. Po eni strani so menda silno uspešni, pomembni in zaslužni v čisto »umetniškem« smislu, po drugi spet niso uspešni, ker ne prodajo dovolj, ker stripovska publika večinoma želi bolj klasičen in zabaven strip.

Na Zahodu so skromni, doma pozirajo.


5. Stripburger je izdal 45 številk. Številka je v resnici za 5 manjša. Kot številke 11, 12, 15, 22, 23 so bili vodeni moji albumi izdani v letih 1996-1999: Barbar Macon (1996), Biblijske in ostale kratke zgodbe (1996), Eppur si muove (1997), Barbar Macon 2 (1999), Kratke zgodbe 2 (1999). Skupaj 420 strani stripa, kar je količinsko (in delovno) veliko več, kot bodo Stripburgerjevi avtorji v povprečju zmogli do konca svoje stripovske poti. Stripburger jih ni izdal, izdal sem jih sam. Vse stroške sem plačal sam, Stripburger mi ni pomagal pri predstavitvi (v glavo zmetane udeležbe na tujih festivalih sem si v moji naivni glavi zaslužil s prostovoljnim delom, recenzij pa itak nisem bil vreden) ali prodaji. Za razstave sem se dogovarjal sam.

Leta 2000 sem moral neprodane izvode zložiti v prtljažnik avtomobila in iti, da se na uredništvo ne bi nikdar več vrnil.

Stripburger se ne more ponašati z izdajami, katerih ni izdal, so mu bile poklonjene, jih je zavrgel in so tam najbolj zamolčana skrivnost. Ko bo nekdo par let risal recimo 80 strani stripa, ga na koncu na svoje stroške izdal, predstavljal in se dogovarjal, prenašal po prodajnih mestih in tako naprej, bo razumel, kakšni so v tem osebni vložki. Stripburger bo izdal 46. številko, ko jih bo najprej pet izdal z oznakami A, B, C, Č in D (da ne bi bil problem z luknjastim oštevilčenjem).




Zame je Stripburger stripovski fanzin usmerjen v del alternativnega stripa, kjer je na prvem mestu osebno okoriščanje in preživljanje v imenu stripa za ozko skupinico »slovenceljskih« posameznikov. Kakršnokoli veselje po ustvarjanju ali iskrena želja po ukvarjanju s stripom je tam na kakem šestem mestu. Poza in čvek govoričita drugače, ker to daje »kredibilnost« in kulturni denar. Inštitucija pač.


Macon

User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 1950
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

Post by macon »

Zakaj to tukaj kopiram?

1. Da bi čim več ljudi, ki se zanimajo za strip, prebralo in malo razmislilo.

2. Da bi spodbudil kako razpravo, v kar pa dvomim, da je mogoče.

Kitoslav
Posts: 191
Joined: 18.11.2005 12:47:16

Post by Kitoslav »

stripburger me nikoli ni ne vem kako privlačil. ga včasih prelistam in kaj preberem, ampak večinoma se mi zdijo prispevki zanič. vsak, ki naredi par krac zame še ni stripar.
nimam veliko pojma o dogajanju v ozadju, tako da tega ne bom komentiral, ampak risba mi v večini primerov ne sede. obstaja mnogo alternativnih stripov, ki se lahko pohvalijo z res kvalitetno in lepo risbo in ne s čačkami. naj se raje zgledujejo pri takšnih.

User avatar
malkovic
Posts: 165
Joined: 01.03.2005 13:48:13
Location: Ljubljana

Post by malkovic »

Dragi Macon, očitno ti je Stripburger res trn v peti oziroma, a maš že nočne more zaradi njega?!? Znova in znova tolčeš po isti stvari, stari skoraj 10 let!!! :roll: Bil si odstranjen iz uredništva leta 2000 in očitno se s tem še nisi pomiril! Hej, sedaj smo leta 2007, a ni že čas da greš naprej!!!

Te debate smo imeli že parkrat in to se vleče že kaki 2 leti. Ti pa ne nehaš?!?! Pa kaj bi rad dosegel? Kar se je povedalo se je že.

Sodeloval sem tako z njimi kot s tabo in ne favoriziram nobenga tuki ampak...Mislim da je že čas da se posvetiš drugim stvarem in usmeriš svojo odvečno energijo v npr. kak svoj nov projekt! Želim ti sreče in uspeha!

Lep pozdrav!

Kitoslav
Posts: 191
Joined: 18.11.2005 12:47:16

Post by Kitoslav »

če gre za neke osebne "travme", bi bilo res najbolje, če bi se vrgel v nek nov projekt. še najbolje takega, ki bo nove ljudi navdušil za strip. ne samo za branje, ampak tudi ustvarjanje. se mi zdi, da bi vsi bili zelo veseli tega :D

User avatar
malkovic
Posts: 165
Joined: 01.03.2005 13:48:13
Location: Ljubljana

Post by malkovic »

Kitoslav wrote:stripburger me nikoli ni ne vem kako privlačil. ga včasih prelistam in kaj preberem, ampak večinoma se mi zdijo prispevki zanič. vsak, ki naredi par krac zame še ni stripar.
nimam veliko pojma o dogajanju v ozadju, tako da tega ne bom komentiral, ampak risba mi v večini primerov ne sede. obstaja mnogo alternativnih stripov, ki se lahko pohvalijo z res kvalitetno in lepo risbo in ne s čačkami. naj se raje zgledujejo pri takšnih.
In spet smo prišli do čačk!!! Sam sem se že v mlajših letih spraševal, pa kakšne čačke to kracajo svetovno znani umetniki in slikarji! Nisem jih razumel, pa vendar stoji dejstvo da je tudi to umetnost! Sam nisem njih favorit, vendar vsak se lahko izrazi na samosvoj,svojsten način, a ne!

Kitoslav
Posts: 191
Joined: 18.11.2005 12:47:16

Post by Kitoslav »

ja lahko, ampak mi pogosto ne sedejo. nekatere čačke so ok in se mi nikakor ne zdijo slabe, nekatere so mi pa pač resnično zanič. kot za vsako stvar, je treba obvladati tudi delanje čačk :D
saj mi ne sede tudi kakšna bolj "normalna" risba. osebni okus pač, ki ni ne boljši in ne slabši od drugih.

User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 1950
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

Post by macon »

"Pa kaj bi rad dosegel? Kar se je povedalo se je že."

Na tak način se ni napisalo ali povedalo. Lepo po točkah. Rad bi dosegel, da se zadeva pokaže v pravi luči, ne zame pravi luči, ampak nasploh. Zato navajam kupe primerov, ne samo subjektiven pogled, da mi je nekaj všeč ali pa ne.

Opisujem tisto s čimer se kitijo brez prestanka in iz česar vlečejo materialno korist. Ne s kreativnostjo, ampak s politiko.


Torej razlagam o:

-entuziazmu
-kvaliteti
-priznanju v tujini
-metodah
-morali


Pogled bivšega insiderja. Že davno sem šel naprej, ker pa je Slovenija majhna in stripa ter stripovskih lokacij malo, te par človečkov lahko lepo zajebe in zajebava leta naprej. Stvari, ki se dogajajo na vseh možnih področjih pri nas, nočne more pa so se mi nehale najkasneje do 2001. Rabil sem par let distance, da premislim in gledam, kaj se dogaja.

Pišem o etiki in stvareh, ki so mi pomembne. O stripu pri nas.

User avatar
Dylan
Posts: 56
Joined: 05.05.2007 14:08:04

Post by Dylan »

Res je, na tak način se to še ni povedalo. Nekatere pa očitno zelo boli, da se o tem sploh govori. Kam bi pa izdajatelji stripburgerja morali vložiti moči se tudi ve. Definitivno ne v "krajo" vseslovenskega strip proračuna.

User avatar
macon
STRIPOHOLIK
Posts: 1950
Joined: 24.12.2005 23:11:43
Location: Škofja Loka

Post by macon »

Malkovic, v bistvu imaš prav. O temi smo razpravljali jaz, ti in Sigismund nekaj več kot leto nazaj. Recimo, da je v tekstu vse skupaj bolj zgoščeno.

sigismundus
STRIPOHOLIK
Posts: 1471
Joined: 08.02.2005 15:16:02

Post by sigismundus »

Takole. Jaz sem zelo vesel, da se je zapis o Striburgerju pojavil v enoviti obliki, v kritičnem eseju. Priznati moram, da bi se pod njega brez razmišljanja podpisal. Ne bi se povsem strinjal z nekaterimi nijansami, ampak lepo prosim nijansami, pa morda bi dodal tudi kako svojo. Ampak to je to. Da se ve. Kot sem že enkrat sam napisal: v Sloveniji imamo dve naravni strip katastrofi: ena je Stripburger, druga pa Ervin Rustemagić. Nihče ne ve, kako so me pljuvali po mojem intervjuju v Mladini, in to pri nas in na Hrvaškem. Zaradi obeh naravnih katastrof. To moram povedati. Intervju z Mladino sem zavračal dolgo časa. Modic pa je dolgo časa insistiral. Ker je vedel, kaj bom povedal. Pa sem moral povedati. To je namreč funkcija nas javnih delavcev. Da povemo tisto, kar mislimo, da je prav. In kar mislimo, da ni prav. Mi se ne moremo skrivati za neko fluskolo, to je meni všeč, to pa ne. Drugače kot kritiki, esejisti in recenzenti nič ne pomenimo. Res smo o tem že govorili na spletu. Z Maconom sva se celo malo prerekala, na koncu pa v bistvu prišla do istega. Naj še enkrat kratko in jasno ponovim. Stripburger je rak rana slovenskega stripa. In ljudi odvrača od stripa. To je to. In hvala Maconu na eseju. Nisem edini, ki mu je bil všeč. Naj še rečem, da je lepo videti nekoga, ki ima jajca, da reče bobu bob.
tisti, ki sanja tuje sanje

Kitoslav
Posts: 191
Joined: 18.11.2005 12:47:16

Post by Kitoslav »

ampak te zgodbe o ozadju "industrije" stripa so res zanimive :D

User avatar
Dylan
Posts: 56
Joined: 05.05.2007 14:08:04

Post by Dylan »

Lesena polena za metat pod noge so doma v vsaki industriji.

User avatar
riordan
Posts: 401
Joined: 18.03.2007 23:44:16

Post by riordan »

Tudi jaz moram pohvaliti odličen esej, ki pove vse jasno in strnjeno. To je vrsta kritike, ki jo pogrešam pri Slovencih. Pa ne samo v stripu, tudi v književnosti, glasbi, filmu...
Najlažje je reči: to je art, tega ne razumeš. Toda kljub temu, da živimo v post/modernih časih, še zmerom obstajajo neki parametri za določitev, kaj je to umetnost oz. kaj je to kvaliteta. Umetnost ni kr neki. In če prelistaš Stripburger ti je hitro jasno, da so tu prisotni vsi simptomi nekritičnega objavljanja in klientizma: umetnost je zanje nekaj, česar nihče ne razume (ker ne sme razumeti), kar ima težavno, neestetsko formo, vsebina pa je bizarna, pornografska; teme, ki so prisotne so nasilje, impresionistični vložki itd. Površje pod katerim mnogokrat ni prav ničesar.
Jaz kupim Stripburger le redko. Na srečo marsikje (npr. v Konzorciju) ne težijo, če prelistaš zadevo; tako da lahko preverim, če je notri kaj zanimivega. Včasih je. Ampak redko, redko...

Uf, še enkrat: bravo macon!

User avatar
risar_69
STRIPOHOLIK
Posts: 9673
Joined: 14.04.2007 16:39:52
Location: Ljubljana

Post by risar_69 »

Pozdravljeni. Moje mnenje je, pohvaljen Macon. To pravim zato, ker imaš jajca in poveš, kar misliš. Normalno pa je, sto ljudi, sto čudi.
jaz osebno Macona ne poznam, vem pa, kdo je. Povedal bom še svoje mnenje. Nisem ne vem kakšen težek fun stripov, prebral sem pa že marsikaj in se strinjam, da Stripburger ni nič posebnega, s tem pa ne mislim, da je zanič. Tudi tak strip, ali pa franzin mora obstajat.
Spremljam ga že od prve številke in do sedaj mi pač ni bil nič kaj posebnega.Mogoče zamera tudi s strani Macona, ampak vsak človek ima svoj okus. Mislim pa še to, da je v Sloveniji preveč prepiranja okoli stripa. Lepše bi bilo, da bi bili vsi, ki kaj dajo na strip, nekako bolj povezani, ne pa sprti, kajti vsak pa le nekaj pripomore k temu, da strip še ne izumre pri nas. Zato bi rad videl, vsaj enkrat v mojem življenju, da bi bilo saj enkrat vsestripovsko srečanje in da bi prišli vsi, ki ste kaj naredili in še delate za strip. čimmanj prepirov, pa čimveč veselja okoli stripov vam želim!!

Post Reply