Meksikajnerji
Moderatorji: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke
-
- Prispevkov: 8
- Pridružen: 20.11.2005 18:42:27
Meksikajnerji
A mogoce kdo od vas ve kdaj bo izsel drugi zvezek meksikajnerjev?
Preberi si še komentar na forumu UPPS-a v rubriki "Strip recenzije, kritike, kolumne" pod naslovom "Onodenje". Tam ti vse piše...jaka napisal/-a:Vir iz upps. Če je že bilo se opravičujem. Zanima me kako bosta to izvedla, ker oba rišeta in pišeta.Tomaž Lavrič je, sa Zoranom Smiljanićem, ljubljanskim crtačem i scenaristom započeo novi strip koji će se događati u Sloveniji tokom I svetskog rata.
- Corto
- Moderator STRIPOHOLIK
- Prispevkov: 6191
- Pridružen: 25.01.2005 20:30:25
- Kraj: Škofja Loka
- Kontakt:
Sem kar še tu skopiral, ker je nekaj zanimivih informacij.ninel napisal/-a: Aleksandar Manić u Onodenju piše da su Lavrič i Smiljanić počeli raditi nov strip iz prvog svetskog rata, ali to nije baš istina. Naime, bila je ideja oko tog stripa pre par godina ali onda zbog prezaposlenosti autora nije bila realizirana. Inače Smiljanić sad radi drugi deo Meksikanaca, a Lavrič političku fikciju o Janezu Janši Soko i golubica, kojeg možete čitati baš sad u Mladini na www.mladina.si
Strip Lom če biti prezentiran u jesen u slovenačkom magazinu Strip Bumerang.
.
MEHIŠKA PUSTOLOVŠČINA.
Poleti 1864 je Ljubljanski sekretariat objavil poziv avstrijskega cesarja Franca Jožefa 1., naj "samski katolliške vere" prostovoljno stopijo v mehiško vojsko.
Sledila je burna epizoda, znana z imenom"Meksilkajnarska ekspedicija"..
V njej je cesarjev mlajši brat nadvojvoda Maksimilijan Ferdinand Hasburški neuspešno segel po kroni mehiškega cesarja. Med 433 Slovenci, ki so se odzvali cesarjevemu povabilu, je bil tudi nadporočnik Franc Kastelic, ki se je rodil 25. januarja 1824 v Šentvidu pri Stični. Preden se je v Trstu vkrcal na ladjo in odplul v obljubljeno deželo, se je s častniško sabljo fotografiral v ateljeju Diwischovsky v Ljubljani. 17 januarja 1865 je pristal v Veracruzu, ter se leto in devet mesecev po vsej Mehiki bojeval proti upornikom. Ekspedicija brez vojaške in predvsem denarne podpore iz domovine je bila že od začetka obsojena na neuspeh. Po začetnih zmagah se je francosko-avstrijska naveza začela krhati. Vojsko, zdesetkano od porazov, bolezni in pomanjkanja denarja, je zajelo malodušje. "O ve lepe gore, da bi mogel kmalu zopet vdihavati vaš sveži zrak,"je 2. aprila 1866 zapisal takrat že stotnik Kastelic. Sanje o mehiškem imperiju so se razblinile, cesar Maksimilijan pa je svojo napako plačal z glavo. V domovino se je vrnila manj kot polovica slovenskih "meksikajnarjev". Žilavi Kastelic je bil med njimi. Do upokojitve je služil v avstrijski vojski in nato do svoje smrti 15. marca 1904 živel v Ljubljani.Svoje pustolovščine je opisal v dnevniku, ki je leta 2004 izšel v knjigi Meksikajnarska ekspedicija.-Grega Sever.
VIR:
National geographic-avgust 2007.
Poleti 1864 je Ljubljanski sekretariat objavil poziv avstrijskega cesarja Franca Jožefa 1., naj "samski katolliške vere" prostovoljno stopijo v mehiško vojsko.
Sledila je burna epizoda, znana z imenom"Meksilkajnarska ekspedicija"..
V njej je cesarjev mlajši brat nadvojvoda Maksimilijan Ferdinand Hasburški neuspešno segel po kroni mehiškega cesarja. Med 433 Slovenci, ki so se odzvali cesarjevemu povabilu, je bil tudi nadporočnik Franc Kastelic, ki se je rodil 25. januarja 1824 v Šentvidu pri Stični. Preden se je v Trstu vkrcal na ladjo in odplul v obljubljeno deželo, se je s častniško sabljo fotografiral v ateljeju Diwischovsky v Ljubljani. 17 januarja 1865 je pristal v Veracruzu, ter se leto in devet mesecev po vsej Mehiki bojeval proti upornikom. Ekspedicija brez vojaške in predvsem denarne podpore iz domovine je bila že od začetka obsojena na neuspeh. Po začetnih zmagah se je francosko-avstrijska naveza začela krhati. Vojsko, zdesetkano od porazov, bolezni in pomanjkanja denarja, je zajelo malodušje. "O ve lepe gore, da bi mogel kmalu zopet vdihavati vaš sveži zrak,"je 2. aprila 1866 zapisal takrat že stotnik Kastelic. Sanje o mehiškem imperiju so se razblinile, cesar Maksimilijan pa je svojo napako plačal z glavo. V domovino se je vrnila manj kot polovica slovenskih "meksikajnarjev". Žilavi Kastelic je bil med njimi. Do upokojitve je služil v avstrijski vojski in nato do svoje smrti 15. marca 1904 živel v Ljubljani.Svoje pustolovščine je opisal v dnevniku, ki je leta 2004 izšel v knjigi Meksikajnarska ekspedicija.-Grega Sever.
VIR:
National geographic-avgust 2007.
Tukaj imate še table, da jih lahko sproti spremljate.
http://www.mladina.si/tednik/200727/cla ... n_pusavec/
Če boste pridno listali še naprej, imate še ostale stripe objavljene v Mladini za nazaj(leto 2000)
http://www.mladina.si/tednik/200727/cla ... n_pusavec/
Če boste pridno listali še naprej, imate še ostale stripe objavljene v Mladini za nazaj(leto 2000)
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!
V Mladini, katere naslovnica je tarča in Laško, mislim, da danes izide že nova.
Preberite nekaj o CRŠju avtorja Jureta Aleksiča, Stripbumerang Max Modic in seveda odlično nadaljevanje Meksikajnerjev.
Tole ni epp, le zanimivi članki.
Preberite nekaj o CRŠju avtorja Jureta Aleksiča, Stripbumerang Max Modic in seveda odlično nadaljevanje Meksikajnerjev.
Tole ni epp, le zanimivi članki.
Preden začneš slikati, moraš imeti v konici čopiča srce, roko in misli!