Dylan Dog EXTRA številka 12: UBOJICA
Objavljeno: 21.01.2005 18:37:33
Prevod naslova: (MORILEC)
Izdajatelj: Slobodna Dalmacija 2001
Naslov izvirnika: KILLER!
Avtorji: Sclavi, Montanari, Grassani
Kratka vsebina: Neznani ubijalec po ključu telefonskega imenika pobija vse ljudi, ki se pišejo Hund. Kmalu ga začneta loviti vojska in policija, vendar je, kot kaže, morilec neranljiv. Pri Dylanu se oglasi (na podlagi intuicije) rabin Allen, ki ga opozori na prihajajoče dogodke (apokalipso). Dylan se v lov na morilca vključi brez da bi ga kdo najel in kmalu ugotovi, da je on človek, ki ga morilec išče. Lovec se spremeni v plen, v razplet pa se umeša tudi rabin Allen, ki na koncu ugotovi, kdo neranljivi morilec sploh je.
Recenzija: Filmska industrija je že davno tega ideje za svoje največje uspešnice začela črpati iz stripov. Tako so na filmskem platnu zagledali luč sveta mnogi (predvsem ameriški) junaki stripov kot na primer Superman, Batman in Spiderman. Seveda prehod iz celuloida na papir ali obratno ni vedno posrečen (Catwoman, Barb Wire, Hulk), a očitno še vedno prinaša toliko denarja, da se producentom seljenje stripov na filmska platna izplača. Torej dejstvo, da so avtorji stripov ideje ali ponekod celo like začeli jemati iz filmov, niti ni presenetljivo. Poznavalci Dylana Doga gotovo vedo, kateremu filmskemu igralcu je prav Dylan ukradel obraz.
Epizoda »Ubojica« je pravzaprav v kontekstu Dylanovega sveta netipična. Zgodba je namreč nabita z akcijo v svojem najbolj osnovnem pomenu (pregoni z avtomobili, eksplozije, veliko streljanja…), Dylan ne sreča nobenega ženskega lika, v katerega bi se lahko zaljubil in Groucho tokrat pokaže tudi svojo resnejšo plat (če bi bil to moj prvi DD, bi ga morda celo zamenjal za intelektualca). Lik skrivnostnega morilca je zelo posrečena kopija Terminatorja, ki ga je upodobil Arnold Schwarzenegger – morilec je neprikrito podoben avstrijsko - štajerskemu mišičnjaku, oblečen in oborožen pa je prav tako kot lik iz filma. Sicer nisem štel, koliko besed v celi epizodi lik izgovori, vendar veliko več kot deset različnih besed zanesljivo ne. Tisti, ki ste si film ogledali, boste morda za kanček prikrajšani za napetost do samega konca, saj sta sama osnova in razplet zgodbe zelo podobna tisti iz Terminatorja. Vendar pa kljub vsemu prinaša dovolj napetosti in zanimivih preobratov, ki so tako zelo tipični prav za DD in ga (tudi po tem) ločijo od drugih (stripovskih in filmski) likov. Drugi lik, ki je prav tako zanimiv ali morda še bolj, je rabin Allen (sprejmem skoraj vsako stavo, da gre za poklon Woodyju Allenu). Mali blebetavi jud je prava konkurenca Grouchu, s katerim se takoj ujameta. V velik užitek so mi bile strani, na katerih Allen in Groucho tekmujeta v poznavanju starojudovskih pregovorov.
Kar se tiče risbe moram priznati, da je Tiziano Sclavi moj najljubši risar Dylana Doga in morda mi je končna podoba stripa tudi zato ena izmed najboljših epizod. Malce spominja na epizodo »Prokleti dan« (Prekleti dan, DD extra 21, Slobodna Dalmacija) istega avtorja, kar pa v sami osnovi ne pomeni nič drugega kot zgolj avtorjevo prepoznavnost. Kot tudi dejstvo, da Sclavi tudi v »Ubojici« še enkrat pokaže svojo jasno nenaklonjenost policiji in vojski, posebej slednji, ki je prikazana kot kup nesposobnih robotov brez lastne pameti, ki je proti sovražniku iz sveta metafizike povsem nemočna. Za vse ljubitelje DD in predvsem za začetnike obvezno branje.
Avtor recenzije: Jure Čokl
Izdajatelj: Slobodna Dalmacija 2001
Naslov izvirnika: KILLER!
Avtorji: Sclavi, Montanari, Grassani
Kratka vsebina: Neznani ubijalec po ključu telefonskega imenika pobija vse ljudi, ki se pišejo Hund. Kmalu ga začneta loviti vojska in policija, vendar je, kot kaže, morilec neranljiv. Pri Dylanu se oglasi (na podlagi intuicije) rabin Allen, ki ga opozori na prihajajoče dogodke (apokalipso). Dylan se v lov na morilca vključi brez da bi ga kdo najel in kmalu ugotovi, da je on človek, ki ga morilec išče. Lovec se spremeni v plen, v razplet pa se umeša tudi rabin Allen, ki na koncu ugotovi, kdo neranljivi morilec sploh je.
Recenzija: Filmska industrija je že davno tega ideje za svoje največje uspešnice začela črpati iz stripov. Tako so na filmskem platnu zagledali luč sveta mnogi (predvsem ameriški) junaki stripov kot na primer Superman, Batman in Spiderman. Seveda prehod iz celuloida na papir ali obratno ni vedno posrečen (Catwoman, Barb Wire, Hulk), a očitno še vedno prinaša toliko denarja, da se producentom seljenje stripov na filmska platna izplača. Torej dejstvo, da so avtorji stripov ideje ali ponekod celo like začeli jemati iz filmov, niti ni presenetljivo. Poznavalci Dylana Doga gotovo vedo, kateremu filmskemu igralcu je prav Dylan ukradel obraz.
Epizoda »Ubojica« je pravzaprav v kontekstu Dylanovega sveta netipična. Zgodba je namreč nabita z akcijo v svojem najbolj osnovnem pomenu (pregoni z avtomobili, eksplozije, veliko streljanja…), Dylan ne sreča nobenega ženskega lika, v katerega bi se lahko zaljubil in Groucho tokrat pokaže tudi svojo resnejšo plat (če bi bil to moj prvi DD, bi ga morda celo zamenjal za intelektualca). Lik skrivnostnega morilca je zelo posrečena kopija Terminatorja, ki ga je upodobil Arnold Schwarzenegger – morilec je neprikrito podoben avstrijsko - štajerskemu mišičnjaku, oblečen in oborožen pa je prav tako kot lik iz filma. Sicer nisem štel, koliko besed v celi epizodi lik izgovori, vendar veliko več kot deset različnih besed zanesljivo ne. Tisti, ki ste si film ogledali, boste morda za kanček prikrajšani za napetost do samega konca, saj sta sama osnova in razplet zgodbe zelo podobna tisti iz Terminatorja. Vendar pa kljub vsemu prinaša dovolj napetosti in zanimivih preobratov, ki so tako zelo tipični prav za DD in ga (tudi po tem) ločijo od drugih (stripovskih in filmski) likov. Drugi lik, ki je prav tako zanimiv ali morda še bolj, je rabin Allen (sprejmem skoraj vsako stavo, da gre za poklon Woodyju Allenu). Mali blebetavi jud je prava konkurenca Grouchu, s katerim se takoj ujameta. V velik užitek so mi bile strani, na katerih Allen in Groucho tekmujeta v poznavanju starojudovskih pregovorov.
Kar se tiče risbe moram priznati, da je Tiziano Sclavi moj najljubši risar Dylana Doga in morda mi je končna podoba stripa tudi zato ena izmed najboljših epizod. Malce spominja na epizodo »Prokleti dan« (Prekleti dan, DD extra 21, Slobodna Dalmacija) istega avtorja, kar pa v sami osnovi ne pomeni nič drugega kot zgolj avtorjevo prepoznavnost. Kot tudi dejstvo, da Sclavi tudi v »Ubojici« še enkrat pokaže svojo jasno nenaklonjenost policiji in vojski, posebej slednji, ki je prikazana kot kup nesposobnih robotov brez lastne pameti, ki je proti sovražniku iz sveta metafizike povsem nemočna. Za vse ljubitelje DD in predvsem za začetnike obvezno branje.
Avtor recenzije: Jure Čokl