Craig Thompson: ODEJE (roman v stripu)

Prostor za Vaše recenzije. Dodajte svojo recenzijo ali pustite oceno in komentar že napisanim recenzijam.

Moderators: TomDar, jang, Corto, Tornado, Mioke

Craig Thompson: ODEJE (roman v stripu)

Postby Jure Čokl » 08.12.2006 23:20:23

Craig Thompson: ODEJE (roman v stripu)
Mladinska knjiga 2006


Življenje je splet okoliščin. Prav lahko bi se zgodilo, da bi živeli z drugimi ljudmi in hodili v drugo službo. Da bi verjeli v druge vrednote in da bi si želeli druge stvari. In prav lahko bi se zgodilo, da bi bili še vedno s tisto deklico, ki ste jo tako brezpogojno ljubili, preden vam je strla srce. Tako pa je ne boste videli nikoli več. To je usoda. Splet okoliščin, zaradi katerega je naše življenje tako kot je in ga ne moremo spremeniti. Lahko pa okoliščine spremenijo in zaznamujejo nas – do te mere, da smo kar smo, tudi če si tega morda ne želimo. Usoda pač.

Craig Thompson si več kot očitno ni nikoli želel biti tisto, kar je od njega pričakovalo okolje. Je nekoliko drugačen – ne preveč, a vendar toliko, da se v svoji koži ni nikoli povsem dobro počutil. Pa bi se lahko, če bi tako hotela usoda. Če bi se rodil drugje in poznal druge ljudi. Ki od njega ne bi pričakovali, da bo živel strogo po cerkvenih pravilih. Ki ga ne bi spodbujali v duhovniški poklic, ampak bi mu dovolili risati. Ki ne bi v sami kali zatirali kakršne koli drugačnosti, pa če je še tako nedolžna in v bistvu veliko boljša od vsakdanje prakse, ki velja za normalno. Kako osamljen je v bistvu vsakdo izmed nas, če se v nečem razlikuje od večine? Prav toliko, kolikor ga osamljenega naredi večina. Craig Thompson je zelo osamljen. Ko pa spozna sorodno dušo, deklico Raino, zaradi ljubezni do nje izgubi vero v cel svet – cerkev, starše, samega sebe. Kar je bilo do zdaj resnica, postane laž. In laž postane resnica. Tako kot se računalnik, ko mu zmanjka elektrike, postavi v fazo ničnosti in nato cel sistem postavi znova. Z eno razliko – računalnik se postavi v prvotno stanje, Craig pa se spremeni. Za vedno.

Knjiga Odeje opisuje preobrazbo ali morda potovanje samega avtorja od z dogmami obremenjene versko goreče družine do prve prave ljubezni in končnega prehoda v odraslost. Knjiga je bogata s simboliko, a vseeno otroško naivna in preprosta. Začne se v globokem snegu in konča, ko snega ni več. Kot bi sneg predstavljal otroško zasanjanost in romantiko. Najprej ga je veliko, potem se začne topiti, spet malo zapade in dokončno skopni. In takrat človek ugotovi, da je bil svet prej, ko je bil viden samo v svojih obrisih, veliko lepši in preprostejši. Čeprav je bil na videz manj prijazen in večji, kot je zdaj.

Risba je preprosta, a zelo zgovorna. Ko sem »roman v stripu« prebral do konca, sem imel občutek, da sem prebral knjigo. Risba nadomesti dolge strani opisovanja in tako bralcu dovoli neposreden vpogled v pripoved. Slovenska izdaja zvesto sledi izvirniku – založnik je šel celo tako daleč, da je najel kaligrafa, ki se je projekta lotil pikolovsko in vanj vidno izlil veliko svoje duše. Vsi medmeti (!) v romanu so na novo izrisani v slovenskem prevodu. Do zadnje malenkosti. Kaligraf David je porabil tri mesece, da je preštudiral avtorjevo pisavo in se jo naučil pisati. Zato je roman v stripu Odeje točno tak, kakršnega bi napisal Craig Thompson, če bi bil Slovenec.

Sama zgodba poteka počasi, ampak zato ne izgublja rdeče niti ali napetosti. Avtor ves čas preigrava neizbežen trk dveh skrajnosti – umetniško nadarjenega vase zaprtega mladostnika zmerom bolj svobodnih nazorov s svojimi starši, zaslepljenimi z vero. Ki bi lahko bila katera koli vera tega sveta, razumljena narobe. Pravzaprav sploh ni pomembno za katero vero gre. Zelo me je pritegnilo avtorjevo veliko poznavanje Svetega pisma, ki ga ima glavni junak za osrednjo nit in vodilo svojega življenja. Skoraj za vsako vprašanje, ki se Craigu poraja v zvezi s spoznavanjem samega sebe, obstaja odgovor v Svetem pismu. Ampak ta odgovor prej ali slej ni dovolj in dopušča veliko možnih interpretacij ki neizbežno vsakega neprizadetega in objektivnega bralca privedejo do sklepa, da »božja beseda« ponuja odgovor samo tistemu, ki hoče odgovor dobiti in ga pozna že v istem hipu, ko zastavi vprašanje. In to mlademu človeku na začetku življenja ne more biti dovolj, sploh če se najde v čustveno tako težki situaciji, kot Craig.

Zanimiva je ljubezen med glavnima junakoma. Tako čista, tako nedolžna in lepa, da si je bolj snežno bele ne moremo predstavljati. In dokler je snežna odeja dovolj debela, lahko taka ljubezen traja in drži. Ko snega ni več, tudi taka ljubezen ne more preživeti. Stik z realnostjo vsakdanjega človeka takoj po koncu otroštva je preveč trd in neizprosno resničen, da bi pravljice lahko preživele. Ostanejo solze in spomini, ki do konca življenja nikoli povsem ne izginejo.

Pričujoči roman je dokaz, da lahko velike stvari povemo na preprost način. Brez težkih besed, brez dolgih stavkov, brez odvečnega balasta. Naravnost v srce brez kančka milosti do bralca, ki si skozi celo knjigo želi, da bi se zgodba končala srečno, čeprav ve, da se ne more. Craig je tako zelo običajen mladenič v tako zelo neobičajnem okolju, da se bralec nehote poistoveti z njim in na plan prikliče svoje spomine na to obdobje življenja. In ti so le redko kdaj prijetni.

Roman v stripu Odeje Craiga Thompsona je veliko več kot samo strip in nekaj čisto drugega kot knjiga, čeprav je videti tako. Vsekakor pa je eno izmed del, ki jih bralec ne more kar tako odložiti in spet brati, ko ravno nima kaj drugega za početi. Odeje bralca prekrijejo in potegnejo vase – varno, udobno a vseeno melanholično in sentimentalno. V reviji Time je avtor recenzije zapisal »Tako lepo, da boli«.

Usoda se poigrava z našimi življenji kot veter z listjem v jeseni. Eni se srečajo in nekaj časa letijo skupaj, potem pa jih spet odnese vsakega svojo pot. Eni se ne srečajo nikoli. To je usoda, ki ji ne more ubežati nihče. Tudi če je stkana kot Odeje iz spleta okoliščin, o katerih ne odločamo sami.

Jure Čokl

P.S.:
Recenzijski izvod s posvetilom kaligrafa članom društva Stripoholik in razglednico z motivi iz romana bo od nedelje zvečer na voljo v čitalnici naše striparnice.
Velikokrat sem samokritičen, včasih tudi do sebe!
User avatar
Jure Čokl
 
Posts: 127
Joined: 21.01.2005 23:02:56
Location: Lukovica

Postby TomDar » 14.12.2006 10:30:39

Zadnje čase sem bil kar v stiski s časom, in sem šele sedaj našel čas za odgovor na to recenzijo.
Včeraj sem namreč si natisnil Juretovo recenzijo in na poti domov na vlaku v miru prebral celotno recenzijo.

Kaj naj rečem, zadeva je zelo lepo in detaljno opisana, dosti simbolike opisane in razložene. To si bom definitivno prebral (knjigo namreč) saj jo imamo v naši čitalnici (tudi po zaslugi Jureta) in sem jo mislil prečitati po novem letu, vendar bo mogoče prišla na menu celo prej :)

Mi je pa nekaj čudno, da nihče ni komentiral ali dal svoje mnenje o recenziji toliko časa? Jaz sem podal "opravičilo" a vseeno bi si lahko že prej vzel čas da to preberem. Kaj pa ostali, vam Odeje niso všeč (to kar se je dalo slišati in prebrati o njih) ali kako ?

Drugače, pa Jure zopet super opravljeno delo.
User avatar
TomDar
Administrator STRIPOHOLIK
 
Posts: 5894
Joined: 21.01.2005 19:09:40
Location: Logatec

Postby Corto » 14.12.2006 11:29:19

Moji vtisi:

Nabavil in prebral Odeje!

Najprej pohvale za tehnično izvedbo "romana v stripu":

- vezava je mehka in zelo kvalitetna navkljub "špehastemu" stripu (skoraj 600 strani Rolling Eyes )
- papir je kvaliteten bel
- tisk je odličen
- prevod je zelo dober, zelo pa je treba pohvalit vpisovalca teksta, ki se je zelo potrudil, da bi vse naredil čim bolj podobno originalnemu izdanju

Torej vse na nivoju warship

Tudi sam strip mi je bil kar všeč, mogoče je začetek malo slabši potem pa te zgodba posrka vase. Je pa to nekakšna zgodba o odraščanju (avtobiografska).

Še malo o risbi:
Skozi strip avtor napreduje, vidi se da so kasneje njegove poteze bolj lahkotne, tudi kadriranje in izraba izrazne moči stripa pride kasneje bolj do izraza.
Meni so bile recimo Odeje boljše od Mausa.
Kakšne druge primerjave se pa zdajle ne spomnim.


In da še enkrat napišemo: ČLANI DRUŠTVA STRIPOHOLIK SI LAHKO SPOSODIJO STRIP "ODEJE" V NAŠI DRUŠTVENI ČITALNICI!
User avatar
Corto
Moderator STRIPOHOLIK
 
Posts: 5573
Joined: 25.01.2005 20:30:25
Location: Škofja Loka

Postby taiyo » 21.12.2006 11:49:49

TomDar wrote:Mi je pa nekaj čudno, da nihče ni komentiral ali dal svoje mnenje o recenziji toliko časa? Jaz sem podal "opravičilo" a vseeno bi si lahko že prej vzel čas da to preberem. Kaj pa ostali, vam Odeje niso všeč (to kar se je dalo slišati in prebrati o njih) ali kako ?

Jaz sem jo šele danes zasledila v Konzorciju. Vsekakor se je bom čimprej lotila ter posredovala mnenje.
User avatar
taiyo
STRIPOHOLIK
 
Posts: 455
Joined: 13.05.2006 9:51:01
Location: Lj

Postby jaka » 21.12.2006 12:55:04

Imam jih doma že več kot teden. Zdej enkrat preberem.
User avatar
jaka
 
Posts: 317
Joined: 16.12.2005 13:07:59
Location: Župeča vas

Postby jang » 21.12.2006 13:08:17

sposodil v naši čitalnici....zborbal do polovice (kar je skoraj 300 strani, se pa hitro bere)...
definitivno NI moj tip :twisted:
User avatar
jang
Moderator STRIPOHOLIK
 
Posts: 9490
Joined: 26.01.2005 19:42:10
Location: bled

Postby stromi » 23.01.2007 19:22:37

čisto solidno, res je debela bukva, ampak se hitro bere. takih in podobnih izdaj bi v SLO rabili več, da bi strip pricurljal tudi v pore drugačne literature in v glave tistih ki stripa ne poznajo in še vedno mislijo da je samo šund
Won't Get Fooled Again
User avatar
stromi
 
Posts: 266
Joined: 22.01.2007 11:50:38
Location: SV Slo

Postby suhi c » 23.01.2007 20:26:59

Ga imam že nekaj časa, ko začnem brati hitro prebereš 50 strani, ampak se pa skoraj vedno lotim kakšnega drugega stripa saj me ta ne potegne toliko.
User avatar
suhi c
STRIPOHOLIK
 
Posts: 224
Joined: 23.11.2006 21:33:50
Location: Ljubljana


Return to Recenzije

Who is online

Users browsing this forum: No registered users and 1 guest